COVID-19: novi začetek ali tveganje za trajnostnost?
V juniju je Politični forum Združenih narodov (ZN) na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF) objavil poročilo o trajnostnem razvoju za leto 2020. Poročilo vsebuje svetovno razvrstitev držav na podlagi indeksa za doseganja ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals Index – SDG Index). Indeks razvršča države glede na doseganje 17 zastavljenih ciljev in 169 podciljev, ki omogočajo dostojno življenje in dolgotrajno ohranjajo naravne vire za preživetje. Nemčija se je letos uvrstila na peto, Slovenija na 12. mesto.
Poleg boja proti lakoti spadajo k trajnostnim ciljem ZN tudi boj proti revščini, diskriminaciji žensk, korupciji ter boj za pravičnost in mir. Sem se uvrščajo med številnimi cilji tudi možnost izobrazbe za vse ter zaščita okolja in biodiverzitete. Nemčija se je letos uvrstila na peto mesto, medtem ko Slovenija ostaja na lanskoletnem 12. mestu. V primerjavi z letom 2019 je Nemčija napredovala za eno mesto, še vedno pa zaostaja za vodilnimi Dansko, Švedsko, Finsko in Francijo. Nemčiji največje izzive predstavljajo trajnostni cilji SDG 12 (Odgovorna poraba in proizvodnja), SDG 13 (Podnebni ukrepi) ter SDG 14 (Življenje v vodi).
Zakaj je trajnostnost v podjetjih pomembna?
Mediji so preplavljeni z zastrašujočimi novicami o okolijskih katastrofah, podnebnih spremembah, izumiranju vrst, plastiki v morju in lakoti. Jasno je, da je treba ukrepati. Vendar, zakaj bi pridobitna podjetja izdelovala trajnostne strategije? Splošne družbene spremembe za namerno in trajnostno potrošnjo so že postale del splošno znanega konsenza. Tako je trajnostnost izdelkov in storitev pomembni sestavni del splošne podobe podjetja. Hkrati je pomemben investicijski in prodajni argument. Trajnostna podjetja so učinkovitejša in odpornejša v kriznih časih.
Kakšen vpliv ima pandemija COVID-19 na trajnostni razvoj?
Združeni narodi se prvič po določitvi trajnostnih ciljev leta 1990 bojijo nazadovanja na področjih izobraževanja, zdravja in življenjskega standarda na svetovni ravni. Pandemija COVID-19 velja za najhujšo zdravstveno in gospodarsko krizo zadnjega stoletja. Do sedaj sprejeti ukrepi za zajezitev koronavirusa in zapiranja številnih gospodarskih obratov so povzročili svetovno krizo in množično izgubo delovnih mest. Edini pozitivni vidik krize je, da so se zaradi upada gospodarske dejavnosti zmanjšali negativni vplivi na podnebje. V tej situaciji ključni cilj ostaja ponovni zagon gospodarstva, brez da bi se spet znašli v starih netrajnostnih vzorcih.
Avtor: Janis Skerhut
Poročilo o trajnostnem razvoju izdaja znanstvena založba Cambridge University Press in zajema vsakoletni indeks SDG, merilni instrument za napredovanje posameznih držav v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030. Celotno poročilo za leto 2020 v angleškem jeziku je na voljo tukaj.