Letošnje leto je za Goethe-Institut še posebej slovesno, saj ustanova obhaja 20. obletnico obstoja v Sloveniji. Med drugim jo je inštitut obeležil z jubilejnim koncertom marca v ljubljanski Festivalni dvorani. Začetek jeseni je že tradicionalno čas, ko se zaposleni intenzivno pripravljajo na eno svojih ključnih poslanstev: izvedbo jezikovnih tečajev, s katerimi začenjajo 9. […]
Letošnje leto je za Goethe-Institut še posebej slovesno, saj ustanova obhaja 20. obletnico obstoja v Sloveniji. Med drugim jo je inštitut obeležil z jubilejnim koncertom marca v ljubljanski Festivalni dvorani. Začetek jeseni je že tradicionalno čas, ko se zaposleni intenzivno pripravljajo na eno svojih ključnih poslanstev: izvedbo jezikovnih tečajev, s katerimi začenjajo 9. septembra. O pomembnosti znanja tujih jezikov in medkulturnega sodelovanja smo se pogovarjali z dr. Alix Landgrebe, ki je vodenje Goethe-Instituta Ljubljana prevzela pred dvema letoma.
Začniva malce hudomušno: Nemški jezik ne slovi ravno kot enostaven jezik za učenje. Kako odgovarjate omahljivcem in skeptikom?
Najprej s tem, da so metode, po katerih poučujejo naši učitelji in jih Goethe-Institut razvija že vrsto let, zelo učinkovite in primerne tudi za tiste z manj talenta za učenje tujih jezikov. Naši učitelji se vsako leto dodatno izobražujejo, sodelujemo tudi z različnimi univerzami … Še dodaten argument za učenje nemščine na Goethe-Institutu je tudi ta, da smo pooblaščeni za izdajanje certifikatov od A1 do C2, ki so priznani po vsem svetu. In ravno zaradi prej omenjenega pristopa se udeleženci naših tečajev praviloma pri opravljanju izpitov veliko bolje odrežejo.
Vam jeziki dobro ležijo. Govoriva slovensko, vešči pa ste kar devetih jezikov, nenazadnje ste po izobrazbi slavistka in zgodovinarka. Zakaj je znanje ne samo nemščine, ampak tujih jezikov nasploh, dobra investicija?
Pri osebnem sporazumevanju gre za veliko več kot zgolj razumevanje v tehničnem smislu, gre za razumevanje mentalitete. Naj ponazorim z lastnim primerom: Zaradi znanja slovenščine imam v stikih pomembno prednost, saj s tem izkazujem spoštovanje do kulture, kar ne ostane neopaženo. Tudi najin pogovor bi bil popolnoma drugačen, če bi potekal v angleščini. Mislim, da so ljudje pozabili, kako pomemben je ta vidik pri znanju katerega koli tujega jezika, tudi jezika sosednjih držav, v primeru Slovenije hrvaščine, italijanščine ali madžarščine. Mnogi verjamejo, da bo te prepreke odpravila umetna inteligenca, ampak jaz nisem med njimi. Mislim celo, da to ni prav, ker znanje tujega jezika omogoča bolj pristno spoznavanje tujih kultur.
Sploh v časih globalizacije je to pomembno …
Bolj kot kadarkoli prej potrebujemo sodelovanje. Prepričanje, da je zadosti, če naši stiki temeljijo na angleškem jeziku, je kontradiktorno in predvsem kratkovidno.
Kako pa komentirate trend usihanja finančne podpore za kulturne institucije, tudi Goethe-Instituta?
Da, res je, tudi naša sredstva so bila okrnjena. Mislim, da je to škoda, saj t.i. soft power (mehka moč, op. a.), kamor nedvomno sodi kultura, pogosto učinkoviteje rešuje nesporazume med ljudmi kot ekonomski ukrepi ali orožje. Na Portugalskem so se med revolucijo ljudje srečevali na tamkajšnjem predstavništvu Goethe-Instituta, kar je v svoji knjigi lepo opisal takratni direktor. Tudi če nismo politične organizacije, smo kulturne ustanove pomembne zato, ker gradimo mostove in nudimo varen prostor.
Kakšno vlogo pa ima Goethe-Institut Ljubljana v slovenskem kulturnem prostoru?
Mnoga sodelovanja našega inštituta imajo tu že dolgo in uspešno tradicijo, med njimi Dnevi nemško govorečega filma, sodelovanje z Akademijo za glasbo, filozofski in gledališki dogodki, če jih naštejem samo nekaj, potem so tu res odlična sodelovanja z Mestno občino Ljubljana pa Cankarjevim domom kot največjo kulturno institucijo, kjer 6. novembra otvarjamo svetlobno instalacijo Mische Kuballa ob Kantovi 300. obletnici rojstva. Vsako leto seveda prinese tudi nove projekte, lani smo bili zelo vpeti v priprave na gostovanje Slovenije kot častne članice na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Predvsem pa smo veseli, da se danes na področju medkulturnega sodelovanja med Slovenijo in Nemčijo prireditve odvijajo tudi brez našega posredovanja, kar je zelo drugače kot pred 20 leti. To je odličen razvoj, ki si ga lahko samo želimo. Še naprej pa bomo gonilna sila na različnih inovativnih področjih, da bi obogatili naše medsebojno sodelovanje.
Vse dobro vam želim v letošnjem jubilejnem in tudi vseh naslednjih letih.
Hvala in še to za konec: ne glede na to, ali vas zanimajo jezikovni tečaji, kulturne prireditve ali medkulturno sodelovanje, ste lepo vabljeni na dan odprtih vrat Goethe-Instituta Ljubljana, ki bo v naših prostorih potekal 3. septembra.
