V tokratnem prispevku smo se pogovarjali z agencijo Herman & partnerji, ki se je tik pred pandemijo oblikovala po delni združitvi agencij oziroma lastnikov agencij BPCS, ArnoldVuga in Stratkom. Govorili smo z direktorjem hčerinskega podjetja družbe Herman & partnerji, Jožetom Špiljakom, ki vodi podjetje Herman & partnerji SK, ki se prvenstveno ukvarja s strateškim […]
V tokratnem prispevku smo se pogovarjali z agencijo Herman & partnerji, ki se je tik pred pandemijo oblikovala po delni združitvi agencij oziroma lastnikov agencij BPCS, ArnoldVuga in Stratkom. Govorili smo z direktorjem hčerinskega podjetja družbe Herman & partnerji, Jožetom Špiljakom, ki vodi podjetje Herman & partnerji SK, ki se prvenstveno ukvarja s strateškim komuniciranjem.
Družba Herman & partnerji se glede na strukturo in širino storitev ter strokovnost in število sodelavcev uvršča med pet največjih komunikacijskih družb v Sloveniji. Herman & partnerji sodeluje z naročniki vse od Portugalske do Romunije in poleg strateško načrtovane komunikacije podjetij ustvarja tudi mednarodne kampanje. Ekipa njihovih strokovnjakov ponuja komunikacijske rešitve na področju strateškega komuniciranja, vsebinskih platform, upravljanja z javnimi zadevami, medijskih kampanj, digitalne kreativnosti in druge.
Ne glede na to, s katerega zornega kota gledamo, je komunikacija za podjetja zelo pomembna. Še posebej v primerih komuniciranja s partnerji, javnostjo, vladnimi akterji ali pa v kriznih primerih.
Kako vidite vašo agencijo v komunikacijskem svetu? Kakšne so vaše prednosti in za katere vrste komuniciranja ste se specializirali?
Tu smo zato, da spreminjamo neustrezne načine komuniciranja in ustvarjamo nove komunikacijske svetove. Nismo zgolj »še ena« agencija, ne zlivamo se z ozadjem. Ne trudimo se dohajati spremembam v komunikacijskem svetu, ker stremimo k njihovem sooblikovanju.
Komunikacijskih izzivov se lotevamo z individualnim, »tailor-made« pristopom, našo ekipo pa odlikuje predvsem natančno in dolgoletno poznavanje gospodarskega in političnega prostora. Smo specialisti za vse komunikacijske izzive, predvsem na področjih kriznega, korporativnega in internega komuniciranja ter upravljanja z javnimi zadevami in podpore M&A projektom. Podjetjem z različnimi komunikacijskimi rešitvami, pomagamo reševati različne izzive in jim svetovati tako pri komunikacijskih kot tudi pri drugih poslovnih podvigih.
Eden izmed glavnih stebrov komunikacije podjetij je načrtna komunikacija z deležniki in akterji na državni ravni. Kot agencija ponujate upravljanje, svetovanje in načrtovanje za pravilno in učinkovito komunikacijo. Zanima nas, kakšne so vaše izkušnje s tujimi podjetji v slovenskem gospodarskem prostoru?
Že več let smo partnerji številnim podjetjem, ki igrajo pomembno vlogo v slovenskem gospodarskem prostoru. Predvsem tu stremimo h globalni miselnosti, ki jo postavimo v lokalni kontekst. Torej gledamo večjo sliko, hkrati pa se zavedamo političnih in gospodarskih razmer v Sloveniji. Naša naloga je predvsem, da multinacionalnim korporacijam s tujimi lastniki, pomagamo razumeti prostor, v katerem se nahajajo, pomagamo jim navigirati, v njem upravljati in se seveda ustrezno in pa pravočasno odzivati.
Komunikacija je namreč izrazito pomemben del poslovanja, ki se je večina loteva reaktivno – torej se z vprašanjem komunikacije ukvarjajo šele, ko je to nujno potrebno. Pravilen pristop, ki ga sami tudi spodbujamo je proaktivnost, torej, da strateško načrtujemo komunikacijo vnaprej, predvidevamo tudi morebitna tveganja in dorečemo pojavnost v družbenem prostoru.
Za samo uspešnost komunikacije pa potrebujemo tudi kazalnike, ki podjetju dajo vedeti, ali je bila komunikacija z državnimi deležniki uspešna ali ne. Katere kazalnike uspešnosti vi kot agencija najbolj uporabljate za oceno učinkovitosti komunikacijske strategije? In kako lahko podjetje na podlagi povratnih informacij kazalnikov prilagodi svojo komunikacijo?
Pri ocenjevanju uspešnosti komunikacijskih strategij ni enotnega recepta, s katerim bi lahko merili izvajanje naših aktivnosti. Verjetno na prvo mesto postavljamo konkretne rezultate oz. kazalnike uspešnosti, ki jih določimo ter seveda vzajemno zadovoljstvo. Torej, da smo v prvi vrsti z rezultati zadovoljni mi in naš naročnik. Predvsem pa je ocenjevanje uspešnosti komunikacijskih aktivnosti, prilagojeno našim naročnikom. Že v začetku samega sodelovanja postavimo jasne in specializirane cilje ter naročnikom predstavimo, kakšna imajo lahko pričakovanja do našega sodelovanja. Cilje in same aktivnosti prilagajamo po potrebi med samim izvajanjem, gre za zelo dinamičen proces, zato je ključna naša agilnost in pripravljenost naročnika na morebitno spremembo. Specifični kazalniki, na podlagi katerih bi podjetje prilagajalo svoje aktivnosti, so odvisni od posameznega podjetja, njihovih ciljev in seveda okoliščin.
Specializirani ste tudi za krizno komunikacijo. Katere so najpogostejše napake, ki jih podjetja ali organizacije naredijo pri tovrstnem komuniciranju?
Predvsem bi tukaj ponovno izpostavil »nepripravljenost,« če lahko tako rečem. Seveda ne moremo z gotovostjo oceniti, kdaj oz. če se bo podjetje kdaj srečalo s krizno situacijo, lahko pa se kljub vsemu nanjo pripravimo vnaprej. Vsaj za hipno reakcijo podjetja na nepričakovano situacijo. To pomeni, da imamo vzpostavljeno krizno komunikacijsko infrastrukturo, pripravljene smernice kriznega komuniciranja prilagojene specifičnemu scenariju, vzpostavljen sistem govorcev, komunikacijski protokol in podobno. Tako smo lahko v komunikaciji učinkovitejši, hitrejši, bolj pripravljeni, posledice pa lahko lažje in hitreje blažimo.
In kateri so dobri primeri kriznega komuniciranja v praksi?
»Dobre« primere kriznega komuniciranja odlikujejo predvsem takojšnje, strateško, hitro in učinkovito ukrepanje. Predvsem pa velja pravilo, da je »preventiva kurativa,« torej da smo na krizne situacije ustrezno pripravljeni, le tako lahko učinkovito in pravočasno odreagiramo. Naša naloga tukaj je, da kot svetovalci vodimo naročnika skozi proces, da smo njihova »mirna roka«, izkušen svetovalec in objektivni pogled na razmere. V takšnih situacijah se izbira ustreznega komunikacijskega partnerja izkaže za ključni dejavnik učinkovitega komuniciranja s ciljnimi javnostmi. Če partner za strateško komuniciranje ne razume izvora za krizno situacijo, okoliščin, odnosov z deležniki, bo komunikacija podjetja to tudi odražala.
Za konec pa delite z nami še nekaj besed o tehnologiji, umetni inteligenci, avtomatizaciji poslovne komunikacije in spremembam, ki jih tehnološki napredek prinaša.
To je zagotovo vprašanje, s katerim se je v zadnjem letu ali dveh srečal vsak komunikator. Predvsem smo se znašli na točki, kjer je iskanje ravnotežja med avtomatizacijo in umetno inteligenco ter pripovedovanjem pristnih zgodb in ustvarjanjem odnosov izjemnega pomena za učinkovito opravljanje našega dela. Vsekakor je umetna inteligenca tu, da nam olajša in pohitri določena opravila. Naša ekipa se zato redno udeležuje in organizira izobraževanja za naše zaposlene na tem področju, kjer odkrivamo nova orodja, programe in iščemo načine, kako jih integrirati v naše delo ter postati bolj učinkovit pri delu in upravljanju svojega časa. Umetne generativne inteligence bodo vedno hitrejše od »človeške generativne inteligence,« vseeno pa menim, da je ne bodo nikoli v celoti nadomestile. Človeški možgani in izkušnje so namreč tisto, v čemer smo ljudje unikatni in to je tudi naša prednost.