Medeja Lončar | Preboj digitalizacije in nova doba dela

Gospa Lončar, kako se je s prihodom koronavirusa spremenil vaš poslovni vsakdanjik? Se je spremenil tudi način dela v podjetju?

Bistveno več je dela od doma in virtualnega povezovanja – sestankov, izobraževanj in najrazličnejših dogodkov na daljavo.

Večina sodelavcev je v času spomladanskega zaprtja ves čas delala od doma. Ocenjujem, da smo se hitro prilagodili tudi zaradi že poprejšnjih izkušenj zaposlenih, ki sodelujejo v regionalnih timih. Res je, da fizični dogodki kar naenkrat niso bili mogoči, zato smo organizirali strokovne webinarje, vzpostavili smo virtualni demonstracijski center, ki omogoča oddaljeno preizkušanje naših industrijskih rešitev … In vsi se zelo zavedamo pomena higiene rok in kašlja, nošenja mask, vzdrževanja ustrezne distance.

V Siemensu smo prepričani, da bo način dela v novi normalnosti – delo z oddaljene lokacije dva do tri dneve v tednu (kjer je to mogoče) – ostal tudi po koronakrizi. Kot je na nedavnem Managerskem kongresu rekla Siemensova strokovnjakinja za delovna mesta prihodnosti Elisa Ronka, je treba na novo osmišljati delovne prostore glede na to, kako jih ljudje želijo uporabljati, da bodo najbolje delali in dosegali najboljše rezultate. Delovno mesto je tako postalo »stanje duha«, delo v pisarni ni več nujnost, saj lahko delamo praktično od kjerkoli.

»Treba je na novo osmišljati delovne prostore glede na to, kako jih ljudje želijo uporabljati, da bodo najbolje delali in dosegali najboljše rezultate. Delovno mesto je tako postalo »stanje duha«, delo v pisarni ni več nujnost, saj lahko delamo praktično od kjerkoli.«

Kaj je po vašem mnenju ključnega pri vodenju podjetja v kriznih časih in kako načrtovati za naprej?

Vodenje v času koronakrize je, vsaj v Siemensu, postavilo temelje za nov način vodenja. Pri novem slogu vodenja – takšnem, ki se osredotoča na rezultate (in ne na čas, ki ga zaposleni preživijo v pisarni) – so ključni elementi zaupanje, učinkovito povezovanje različnih hierarhičnih ravni in delov podjetja med seboj ter ustrezno opolnomočenje zaposlenih (z vzpostavitvijo učinkovitih komunikacijskih kanalov in možnostjo dela ‘od kjerkoli’). Vodja mora biti tudi navdih za zaposlene in tisti, ki zagotavlja pogoje za inovativne rešitve ali ideje. Kreativnost in ustvarjalnost pa se ne da zanetiti samo skozi virtualni svet, zato so pomembna medsebojna srečevanja in okolja (platforme), kjer se ideje razvijajo.

 

Po poročanju Agencije za pospeševanje in spodbujanje gospodarstva Zvezne republike Nemčije (GTAI) je pandemija koronavirusa spodbudila digitalizacijo in okrepila s tem povezave naložbe ter razvoj digitalnih poslovnih modelov večjih podjetij v Nemčiji. Ali je pandemija tudi v Sloveniji poskrbela za preboj digitalizacije, in če, kako?

Zagotovo je pandemija novega koronavirusa tudi v Sloveniji poskrbela za to, da so se zelo jasno pokazale mnoge prednosti digitalizacije. Podjetja, ki so ta proces digitalne preobrazbe že začela, so o njih tudi jasno pričala. In število podjetij, ki je v zadnjem času stopilo v stik z nami, ker jih zanimajo naše rešitve na področju digitalizacije in naša pomoč pri postavitvi strategije digitalizacije, nas navdaja z optimizmom. Vse večje je zavedanje, da digitalizacija ni več samo strategija, ampak nujna realnost.

Kakšne prednosti prinaša digitalna transformacija in zakaj je za podjetja ključna prav zdaj?

Digitalizacija ponuja nove priložnosti in izbire za industrijska podjetja po vsem svetu – omogoča jim, da naslavljajo vse bolj raznolike potrebe potrošnikov in skrajšuje čas, ki je potreben, da produkt predstavijo na trgu. Digitalizacija tudi optimizira uporabo virov, kot so energije, voda in odpadne vode, kar hkrati povečuje okoljsko učinkovitost in niža stroške. Digitalna preobrazba tlakuje pot za nadaljnje inovacije, nove storitve in celo povsem nove, na podatkih osnovane poslovne modele.

»Digitalna preobrazba tlakuje pot za nadaljnje inovacije, nove storitve in celo povsem nove, na podatkih osnovane poslovne modele.«

Že v prvem valu novega koronavirusa pa se je izkazalo tudi, da so tista podjetja, ki so imela procese do neke mere digitalizirane, lažje zagotavljala nemoteno proizvodnjo in vstopala na tržišče z večjo gotovostjo, predvsem pa brez prekinitev. Sposobnost oddaljenega nadzora in vzdrževanja opreme je tem podjetjem pomagala pri nadaljevanju delovanja kritičnih sistemov in zmanjšalo motnje.

Je pandemija tudi v vašem podjetju spodbudila razvoj novih inovativnih poslovnih modelov z vključevanjem družbenih in okolijskih razsežnosti? Kako bo podjetje Siemens v prihodnje pripomoglo k bolj trajnostnemu svetu?

Že pred več kot 170 leti je bil Siemens osnovan na močni ideji, da se podjetje ne sme osredotočiti zgolj na povečevanje dobička, ampak mora tudi služiti družbi – z vsem, kar počne. In to danes drži še toliko bolj kot kadarkoli prej. Pri tem pa sledimo ciljem Agende Združenih Narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki zajemajo ključne težave sodobnega sveta.

Smo tudi eno prvih globalnih podjetij, ki so se zavezala k jasnemu cilju ogljične nevtralnosti do leta 2030. Kupcem nudimo inovativne tehnologije, ki so samo v poslovnem letu 2019 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov na strani naših kupcev za več kot 637 milijonov ton, kar je več kot 80 odstotkov letnih izpustov CO2 Nemčije.

Intervju: Anja Slekovec