Mojca Bartol Lesar | Digitalizacija je odgovor na izzive nove poslovne realnosti tudi v davčni panogi

Gospa Bartol Lesar, pred kakšne izzive je epidemija COVID-19 postavila družbo PwC v Sloveniji in kako ste se soočili z njimi? 

Epidemija COVID-19 nas v družbi PwC v Sloveniji z vidika organizacije dela na daljavo ni ujela nepripravljenih. Globalna mreža PwC namreč že vrsto let veliko sredstev vlaga v tehnologijo, ki nam omogoča kar največjo mero fleksibilnosti. Veliko več energije smo vložili in še vedno vlagamo v povezovanje zaposlenih, saj se zavedamo pomembnosti ohranjanja dobrih socialnih stikov, pozitivne motivacije zaposlenih in hkrati tudi uspešnega spremljanja opravljenega dela. Že na začetku epidemije smo vzpostavili interno spletno stran, ki jo redno posodabljamo in kjer na enem mestu najdemo informacije o COVID-19, zdravem in varnem načinu dela od doma, pomembne sklepe vlade, predloge za animacijo otrok v času, ko starši delamo, koncerte, filme in drugo. Organizirali smo že spletne delavnice z zdravnikom, fizioterapevtom, psihologom, v naslednjih mesecih pa za zaposlene pripravljamo še mnoge druge zanimive in koristne vsebine.

»Veliko več energije smo vložili in še vedno vlagamo v povezovanje zaposlenih, saj se zavedamo pomembnosti ohranjanja dobrih socialnih stikov, pozitivne motivacije zaposlenih in hkrati tudi uspešnega spremljanja opravljenega dela.«

Sami se ukvarjate z davki. Katere izzive je epidemija prinesla na tem področju? 

Zelo intenziven je bil predvsem začetek epidemije, saj so vsa vprašanja, povezana z davki, že tradicionalno najbolj aktualna v spomladanskih mesecih. Sprejeti ukrepi so nam predstavljali precejšen izziv, saj je bilo treba uspešno žonglirati med besedili zakonov, različnimi pojasnili in sporočili s tiskovnih konferenc, prav tako so se zelo hitro spreminjali in dopolnjevali predpisi. Izziv je bilo temu slediti, to ustrezno implementirati ter tudi pravočasno skomunicirati z našimi strankami. Predvsem tuje stranke so imele z razumevanjem določenih ukrepov velike težave.

Na davčnem področju COVID-19 sicer prinaša največ izzivov na področju transfernih cen, to je cen, ki si jih zaračunavajo povezane družbe in ki jih je za davčne namene treba presoditi v luči neodvisnega tržnega načela. Določitev politike transfernih cen in njena podkrepitev s primerno dokumentacijo je velik izziv v času izrednih razmer, saj primerjalne analize običajno temeljijo na preteklih rezultatih, ki pa ne zagotavljajo primerljive osnove za trenutne ekonomske razmere. Podjetja so namreč utrpela določene nepredvidene izgube in dodatne sistemske stroške. V luči spremenjenih gospodarskih razmer je zato pomemben premislek glede obstoječe politike in modela transfernih cen, ki mora navsezadnje odražati vse ekonomske in poslovne izzive ter se prilagoditi na način, ki je skladen z neodvisnim tržnim načelom. Tematika je še posebej aktualna pri poslovnih modelih z omejenim tveganjem, kjer je smiselno presoditi, ali bi bilo treba obstoječo politiko transfernih cen prilagoditi na način, da se vsaj do neke mere predvidi delitev izrednega finančnega bremena med podjetji znotraj skupine. V zvezi s tem smo prejeli največ vprašanj svojih strank. Zato smo decembra skupaj s PwC-jevimi davčnimi strokovnjaki iz jugovzhodne Evrope organizirali tudi spletni seminar, ki je bil izredno dobro obiskan.

»V luči spremenjenih gospodarskih razmer je zato pomemben premislek glede obstoječe politike in modela transfernih cen, ki mora navsezadnje odražati vse ekonomske in poslovne izzive ter se prilagoditi na način, ki je skladen z neodvisnim tržnim načelom.«

Je torej prilagoditev politike transfernih cen upravičena?

Na to vprašanje trenutno ni mogoče podati enoznačnega odgovora. Upravičenost prilagoditve je odvisna od številnih faktorjev, od funkcijskega profila posameznih podjetij, vrste industrije in vrednostnih verig, do pogodbenih zavez in drugih ekonomskih faktorjev. Kljub temu da so razlogi za prilagoditve različni za vsako multinacionalno skupino, se je pomembno vprašati, kako bi primerljiva nepovezana podjetja ukrepala v takih razmerah. V razmerah, kot so trenutne, bi namreč pričakovali, da bodo neodvisna podjetja skrbno pregledala pogodbene določbe ter ocenila potencialne posledice v luči spremenjenih razmer. Ob predpostavki dopustnosti, bi v naslednjem koraku taka podjetja poskušala ustrezno izpogajati oz. spremeniti obstoječe pogodbene pogoje, vključno s pogodbeno ceno. Tu je seveda treba upoštevati tudi cel spekter pravnih implikacij. Sama prilagoditev pa ima lahko v praksi več oblik, od alokacije izrednih stroškov, kritja le določenih stroškov obdobja, spremembe transfernih cen blaga ali storitev ali razne kombinacije navedenega.

 

Kaj bi torej svetovali mednarodnim podjetjem, ki so prisotna v Sloveniji?

Podjetja naj čimprej pretehtajo implikacije obstoječih poslovnih modelov in se opredelijo do tega, ali so prilagoditve politike transfernih cen potrebne. Zelo pomembno je podrobno spremljati poslovanje in zbirati dokazila o vplivu izrednih razmer na sprejete odločitve. Svetujem, da se ustrezno dokumentira različne vidike poslovanja, vključno s tem, kaj se dogaja s strankami, ponudniki storitev in blaga, dobavitelji kot tudi z notranjim odločanjem (npr. kdo odloča o zmanjšanju stroškov in na podlagi česa). Hramba dokazil je ključna za evidentiranje poslovnih bremen, ki so rezultat izrednih razmer in je neprecenljiva pri dokazovanju skladnosti politike transfernih cen z neodvisnim tržnim načelom. Ustrezna dokumentacija pa je pomembna tudi za zagovor in obrambo sprejetih ukrepov v primeru potencialnega izpodbijanja prilagoditev s strani davčnih organov. Odgovor na vprašanje, kako bo tematiko obravnavala finančna uprava, pa bo prinesel čas.

Če se ozremo stran od COVIDA-19, ki bo – upamo – čimprej premagan, kakšna je prihodnost vaše dejavnosti, kaj bo ključno?

Menim, da je tudi v našem poklicu in dejavnosti ključna digitalizacija. V svetu, ki ga poganja tehnologija, moramo pridobiti samozavest, da tudi na področju davkov in pravnih storitev, kjer je seveda v ospredju človek s svojim znanjem, v projekte vpeljemo digitalno perspektivo, četudi se to marsikomu morda zdi težko izvedljivo. V ta namen se moramo opremiti s pravimi veščinami, orodji in odnosom ter nekje začeti. Koraki so lahko majhni, a počasi se daleč pride. V naši družbi so nam pri tem odličen zgled kolegi z revizijskega oddelka, ki lahko celotno revizijo izpeljejo digitalno in pri tem uporabljajo številna napredna orodja.

»V svetu, ki ga poganja tehnologija, moramo pridobiti samozavest, da tudi na področju davkov in pravnih storitev, kjer je seveda v ospredju človek s svojim znanjem, v projekte vpeljemo digitalno perspektivo, četudi se to marsikomu morda zdi težko izvedljivo. V ta namen se moramo opremiti s pravimi veščinami, orodji in odnosom ter nekje začeti. Koraki so lahko majhni, a počasi se daleč pride.«

Za začetek je potrebno ozaveščanje zaposlenih in ustrezno izobraževanje. Če omenim le nekaj iniciativ, ki smo se jih lotili skupaj s kolegi z oddelka revizije in svetovanja – PwC je razvil aplikacijo Digital Fitness, kjer smo zaposleni lahko preverili našo pripravljenost na novo digitalno realnost. Sedaj je na voljo tudi kot aplikacija za zunanje uporabnike, tako da lepo vabim bralce, da si jo naložijo in preverijo, v kakšni digitalni kondiciji so. Vsi zaposleni smo opravili interaktivno spletno izobraževanje »Digital in a Nutshell«, kjer smo se naučili, kako nam tehnologija pomaga pri obvladovanju in obdelavi podatkov. Prirejamo tudi t. i. »Innovation Challenge«, ki ni le tekmovanje v odkrivanju idej, temveč tudi v iskanju rešitev, ki jih lahko ponudimo tudi strankam.

Pri delu s strankami pa uporabljamo rešitve, ki so maksimalno digitalizirane. Marsikdo je zato presenečen, ker v naših prostorih ne vidi omar s fascikli. Na primer pri skrbnih pregledih, kjer običajno sodeluje več interdisciplinarnih ekip, uporabljamo programe in orodja, ki omogočajo avtomatizacijo določenih procesov iskanja podatkov in sestave besedil, rezultate svojega dela delimo s strankami na v ta namen vzpostavljenih portalih, kjer lahko stranka opazuje nastajanje poročila v realnem času. Za namene vodenja projektov, ki jih izvajamo na ravni več držav, imamo ustrezne interne portale in tako naprej. V zadnjem času se tudi čedalje več strank, ki delajo v mednarodnem okolju, obrača na nas s prošnjo, da jim postavimo sistem interne davčne funkcije, kjer bodo imeli vse informacije na voljo hitro in na enem mestu. Seveda pa je za nas tudi samoumevno, da imajo naši sodelavci najnovejšo programsko opremo za vse programe in orodja, ki jih potrebujejo, pri tem ne varčujemo. Če se izkaže, da bi potrebovali kako specifično programsko opremo, nam na pomoč priskočijo sodelavci iz tehnološkega oddelka, ki jo sprogramirajo. Tako so nam na primer naredili že nekaj t. i. robotov, s katerimi se določeni procesi iskanja in urejanja podatkov, ki bi sicer trajali ure, uredijo avtomatsko, naši zaposleni pa ta čas lahko porabijo koristneje.

Kaj bi svetovali mladim, ki jih davčno-pravno področje zanima? Kaj je ključ do uspeha?

Moj odgovor bo precej klišejski – menim, da so ključ do uspeha trdo delo, nenehno izobraževanje in disciplina. Davki in pravo na splošno so tek na dolge proge. Zato moraš imeti to področje zares rad, saj je vložek velik. Potrebnih je ogromno let učenja in izkušenj ter specializacija na določenem podpodročju, saj je razvoj hiter, upoštevati je treba lokalne predpise, predpise EU, mednarodne konvencije, sodno prakso in še kaj. Pri tem je treba upoštevati, da so glede načina dela in izvajanja dejavnosti seveda razlike med manjšimi pisarnami, ki delujejo v lokalnem okolju, in pisarnami, kot je naša. Pri nas so poleg znanja ključne tudi fleksibilnost in komunikacijske veščine, kar je nepogrešljivo pri delu s strankami z vsega sveta, in sposobnost dela v večjih mednarodnih ekipah. V pretežni meri namreč svetujemo večjim mednarodnim korporacijam, ki imajo same dovolj usposobljenega kadra za reševanje klasičnih davčnih in pravnih vprašanj, zato jim z našim pristopom ponujamo nekaj več in prav to je naša dodana vrednost.

Intervju: Zala Praprotnik, PwC v Sloveniji