Podpis vsakodnevnih pogodb z elektronskim podpisom in njihova veljavnost

»Podpis vedno razkriva človekov značaj – in včasih celo njegovo ime.«[1]

Študente prvih letnikov pravne fakultete učijo, da naj si čimprej iz glave izbijejo predstavo o tem, da so pogodbe zgolj v obliki listov papirja, ki jih na koncu stranki podpišeta s pisalom. Pogodba je namreč tudi ustni dogovor za nakup kave v kavarni. Podobno si je potrebno na novo osmisliti, kaj zares pomeni podpis na pogodbi in kaj je dandanes pisna oblika.

 

Kaj so elektronski podpisi?

Slovenska pravna ureditev glede elektronskih podpisov izhaja iz Uredbe (EU) Št. 910/2014 (»Uredba eIDAS«), ki ureja tri vrste elektronskih podpisov.

Najbolj preprost je naveden elektronski podpis (»SES«), ki je elektronski niz podatkov v elektronski obliki, ki so dodani k drugim podatkom v elektronski obliki ali so z njimi logično povezani in jih podpisnik uporablja za podpisovanje. Gre za najenostavnejše elektronsko podpisovanje, za katerega zadostuje že nekaj tako preprostega kot da zapišete vaše ime pod elektronsko sporočilo, ali podpišete dokument in ga skenirate, dodate sliko vašega podpisa na dokument.

Napredni elektronski podpis (»AES«) je elektronski podpis, ki je dodatno

• edinstveno povezan s podpisnikom in omogoča njegovo identifikacijo;
• ustvarjen na način, ki podpisniku omogoča, da ohrani nadzor;
• povezan z dokumentom tako, da je mogoče ugotoviti vsako poznejšo spremembo podatkov.

Prednost AES pred SES je v tem, da omogoča boljšo identifikacijo podpisnika in omogoča povezavo med podpisom in podpisnikom. Prav tako se takšni elektronski dokumenti praviloma zaklenejo na način, da naknadne spremembe na njih onemogočajo, da bi bil prvotni podpis veljaven in tako prepoznamo, da je nekdo po podpisu dokumenta le-tega spreminjal.

Najbolj napredni elektronski podpisi so kvalificirani elektronski podpis (»QES«). QES se ustvari z napravo za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa in temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronske podpise. Certifikat zagotavlja ponudnik storitev zaupanja, v Sloveniji je na primer eden pogostejših ponudnikov Ministrstvo za javno upravo (SIGEN-CA). V skladu s 25(2). členom Uredbe eIDAS, ima QES enakovreden pravni učinek kot lastnoročni podpis, v skladu s 25(3). členom pa se QES, ki temelji na kvalificiranem potrdilu, izdanem v eni državi članici, prizna kot QES v vseh drugih državah članicah.

 

Ali je pogodba poslana po e-mailu veljavna?

Vprašanje veljavnosti pogodbe zaradi svoje oblike se nanaša na pravno vprašanje potrebne obličnosti pogodbe. Te določajo posamezni predpisi. Zakon o gospodarskih družbah tako na primer določa, da mora biti pogodba za prenos poslovnega deleža v d.o.o. sklenjena v obliki notarskega zapisa. Za najbolj običajne prodajne ali storitve pa v večini primerov (razen če posebni predpisi ne določajo drugače) ni predvidena posebna oblika, najverjetneje pa se bosta stranki dogovorili za pisno obliko pogodbe.

Z vidika elektronskega podpisa je bistveno določilo 13. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (»ZEPEP«). Ta določa, da kadar zakon ali drug predpis določa pisno obliko, se šteje, da je elektronska oblika enakovredna pisni obliki, če so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo.

Kot primer predpostavimo, da se dve stranki dogovorita za prodajo blaga in pripravita pogodbo, kjer določita pisno obliko te pogodbe. Z vidika elektronskega podpisa bo za veljavnost te pogodbe zadostoval že SES. Navadno stranki takšno pogodbo nato natisneta, vsaka stranka podpiše svoj izvod in nato po elektronski pošti posredujeta nasprotni stranki. Vendar pa glede na široko definicijo kaj vse je lahko SES to niti ni nujno, saj bi zadostovala že zgolj potrditev dogovora po elektronski pošti. Bistveno je, da je takšna pogodba v elektronski obliki dosegljiva in primerna za kasnejšo uporabo, torej da ne gre za shranjevanje na nekakšnem netrajnem mediju.[2]

Velja izpostaviti, da je eno izmed osnovnih načel elektronskih podpisov, ki izhaja iz 25. člena Uredbe eIDAS, da se elektronskemu podpisu ne odvzameta pravni učinek in dopustnost kot dokaz v pravnih postopkih le zato, ker je v elektronski obliki ali ker ne izpolnjuje zahtev za kvalificirani elektronski podpis. Samo zato, ker je nekaj elektronsko podpisano zato nima nič manj dokazne vrednosti.

 

Vzorec na papirju, ali elektronski podpis?

Ne glede na zakonsko ureditev veljavnosti elektronskih podpisov, pri strankah pogosto opazim zadržanost pred rabo elektronskih podpisov zaradi strahu, da bo prišlo do zlorabe elektronskega podpisa oziroma ponarejanj.

Vendar bi navrgel v miselni eksperiment retorično vprašanje. Kaj menite, da je težje: ponarediti vaš podpis s pisalom ali nedovoljeno dostopati do vaše elektronske pošte in v vašem imenu poslati sporočilo? Menim, da slednje. Če v eksperiment navržemo še dodatne možnosti preverjanja identitete podpisnika, ki jih nudi AES ali QES, menim, da je skoraj težko zaupati naključnemu vzorcu pisala na papirju napram elektronskih opcijam.

 

Avtor: Odvetnik Peter Golob (golob@rppp.si)

 

[1] Evan Esar, Ameriški humorist.

[2] Kot primer, si lahko zamislimo pogodbo sklenjeno preko komunikacijske omrežja aplikacija Snapchat, ki sproti onemogoča dostop pošiljateljev do poslanih slik.