Intervju s prof. dr. Frankom Ebingerjem | Nemški zakon o dobavnih verigah: kaj čaka slovenska podjetja?

Junija letos je bil v Nemčiji sprejet Zakon o skrbnem pregledu v dobavnih verigah (Gesetz über die unternehmerischen Sorgfaltspflichten in Lieferketten), bolje znan kot zakon o dobavnih verigah (Lieferkettengesetz), v skladu s katerim bodo morala velika podjetja natančno preverjati svoje poslovanje in poslovanje svojih dobaviteljev. Prof. dr. Frank Ebinger z Nürnberškega tehnološkega kampusa (NCT) Tehnične univerze v Nürnbergu v najnovejšem intervjuju razkriva, kaj čaka slovenska podjetja.

Prof. dr. Ebinger, kaj nam lahko poveste o ozadju novega zakona o dobavnih verigah?

Prof. dr. Frank Ebinger: Razprava o skrbnem pregledu v dobavnih verigah ni nova. Politično vprašanje je nastopilo, ko je posebni predstavnik John Ruggie pred desetimi leti Svetu ZN za človekove pravice predstavil končno poročilo, na katerem temeljijo vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah (UN doc A /HRC /17 / 31). O varovanju človekovih pravic v podjetjih se je v Nemčiji začelo resno razpravljati leta 2016, ko je bil sprejet nacionalni akcijski načrt za podjetja in človekove pravice (NAP). Zaradi močnega mednarodnega vpliva nemškega gospodarstva je Nemčija odgovorna za trajnostno in pravično svetovno trgovino. Z novim zakonom želi zvezna vlada temu zadostiti in uveljaviti spoštovanje mednarodno priznanih človekovih pravic.

Nam lahko na kratko pojasnite, kaj novi zakon prinaša podjetjem in kdaj bo začel veljati?

Prof. dr. Frank Ebinger: Cilj zakona je zmanjšati tveganja za kršenje človekovih pravic v dobavni verigi, ki so skrita in niso očitna, ter zaščititi pravice vseh ljudi, ki proizvajajo blago za podjetja s sedežem v Nemčiji. Z izvajanjem obveznosti skrbnega pregleda bodo podjetja prevzela svojo odgovornost do spoštovanja človekovih pravic in okolja v dobavni verigi.

Zakon bo začel veljati 1. januarja 2023 in bo sprva veljal za podjetja s 3.000 ali več zaposlenimi. Od leta 2024 bo zakon veljal tudi za podjetja s 1.000 ali več zaposlenimi.

Prof. dr. Frank Ebinger:  »Cilj zakona je zaščititi pravice vseh ljudi, ki proizvajajo blago za podjetja s sedežem v Nemčiji. Z izvajanjem obveznosti skrbnega pregleda bodo podjetja prevzela svojo odgovornost do spoštovanja človekovih pravic in okolja v dobavni verigi.« (Foto: osebni arhiv prof. dr. Frank Ebinger)

 

Katera so glavna načela zakona in kdo bo spremljal njihovo spoštovanje?

Prof. dr. Frank Ebinger: Zakon v bistvu zahteva, da podjetja analizirajo tveganja za kršenje človekovih pravic in škodovanje okolju v svoji dobavni verigi, sprejmejo preventivne in ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti, vzpostavijo mehanizme za pritožbe in redno poročajo o svojih dejavnostih v zvezi s tem. Vse dejavnosti v lastnem podjetju in pri neposrednih dobaviteljih bo treba pregledati in oblikovati tako, da ne bodo imele potencialnega ali dejanskega negativnega vpliva na človekove pravice. Posredni dobavitelji bodo prizadeti le, če bodo obstajali dejanski znaki morebitne kršitve.

Skladnost z zakonom o dobavnih verigah bo spremljal in izvajal Zvezni urad za gospodarstvo in nadzor izvoza (BAFA).

Za katera podjetja velja zakon?

Prof. dr. Frank Ebinger: Zakon velja za vsa podjetja, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Nemčiji in zaposlujejo vsaj 3.000 delavcev. Od 1. januarja 2024 bo zakon veljal tudi za podjetja s 1.000 ali več zaposlenimi.

Zakon bo neposredno vplival na zgoraj navedena podjetja. Posredno pa bodo prizadeta vsa (tudi slovenska) podjetja, ki so v neposrednem dobaviteljskem razmerju z zgoraj navedenimi nemškimi podjetji. Slovenska podjetja lahko pričakujejo, da bodo njihovi nemški kupci v skladu z zakonom v prihodnje od njih zahtevali več informacij. V utemeljenih primerih suma se lahko obveznost razširi na celotno dobavno verigo.

»Posredno bodo prizadeta vsa (tudi slovenska) podjetja, ki so v neposrednem dobaviteljskem razmerju z zgoraj navedenimi nemškimi podjetji. Slovenska podjetja lahko pričakujejo, da bodo njihovi nemški kupci v skladu z zakonom v prihodnje od njih zahtevali več informacij.«

Nemčija je najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije in številna slovenska podjetja dobavljajo nemški, zlasti avtomobilski, industriji. Kako bo novi zakon vplival na slovenska podjetja?

Prof. dr. Frank Ebinger: Na podlagi zakona morajo nemška podjetja zagotoviti, da v proizvodnih obratih svojih neposrednih dobaviteljev (dobavitelji skupine Tier 1) ne kršijo obveznosti dolžne skrbnosti na področju človekovih pravic. Zakonodaja to označuje kot dolžnost skrbnega ravnanja. Da bi izpolnila to obveznost, bodo morala nemška podjetja opraviti analizo tveganja za svoje neposredne dobavitelje, sprejeti preventivne ukrepe in izvajati redne nadzore. To vključuje pogodbena zagotovila dobaviteljev o izpolnjevanju ustreznih zahtev (kodeks ravnanja dobaviteljev), izvajanje nadzornih mehanizmov (revizije) in upoštevanje zakonsko določenih pričakovanj pri izbiri dobavitelja. Slovenski dobavitelji lahko pričakujejo, da bodo nemški kupci z anketami pogosteje preverjali spoštovanje varstva človekovih pravic, prav tako pa bodo morali upoštevati prilagojene pogodbene obveznosti o spoštovanju človekovih pravic.

»Slovenski dobavitelji lahko pričakujejo, da bodo nemški kupci z anketami pogosteje preverjali spoštovanje varstva človekovih pravic, prav tako pa bodo morali upoštevati prilagojene pogodbene obveznosti o spoštovanju človekovih pravic.«

V primeru ugotovljenih ali potencialnih kršitev s strani dobaviteljev bodo morala nemška podjetja ustrezno ukrepati, na primer tako, da bodo pri dobavitelju uvedla načrt korektivnih ukrepov. Če bo v slovenskem podjetju ugotovljena resna kršitev človekovih pravic, se lahko poslovno razmerje prekine.

Glede na obstoječe dobre odnose med slovenskimi in nemškimi podjetji pa po mojem mnenju ni pričakovati večjih trenj. Zakon temelji na tako imenovani dolžnosti skrbnega ravnanja, katere cilj je zagotoviti, da se tveganja preprečijo. Če bodo slovenska in nemška podjetja skupaj zagotavljala, da ni nevarnosti kršitev človekovih pravic, ter bodo to transparentno in razločno dokazovala, bo zakonu zadoščeno.

Intervju: Anja Slekovec

***

Prof. dr. Frank Ebinger ima naziv raziskovalnega profesorja za trajnostno usmerjene inovacije in upravljanje s transformacijo na Nürnberškem tehnološkem kampusu (NCT) Tehnične univerze v Nürnbergu. Je tudi član upravnega odbora okoljskega svetovalnega odbora (UGA) in član delovne skupine Nacionalne kontaktne točke za smernice OECD (NKS) pri zveznem ministrstvu za gospodarske zadeve in energetiko.

Več o posledicah in izzivih novega zakona o dobavnih verigah za podjetja, ki poslujejo z Nemčijo, lahko izveste v ekskluzivnem webinarju s prof. dr. Ebingerjem. Posnetek webinarja je na voljo TUKAJ.