Intervju: Bojan Brežan, Odvetniška pisarna Schönherr | Odvetniki ostajamo človeška bitja

Schönherr Slovenija je podružnica mednarodne odvetniške pisarne Schönherr Rechtsanwälte GmbH, ki ima sedež na Dunaju in je na slovenskem trgu prisotna že več kot 20 let. Poleg Slovenije ima Schönherr pisarne in predstavništva še v 17 drugih državah srednje in vzhodne Evrope. Schönherr s svojo mednarodno mrežo pisarn strankam nudi lokalno in čezmejno pravno svetovanje ter dostop do širokega spektra strokovnjakov in znanja.

Bojan Brežan je strokovnjak za gospodarsko pravo, združitve in prevzeme ter reševanje sporov in co-managing partner v slovenski podružnici, ki ga predstavljamo v tokratnem intervjuju.

Gospod Bojan Brežan, najlepša hvala za sodelovanje. Kot dolgoletni član ekipe ste v sami pisarni doživeli že marsikatero spremembo. Zaupajte nam trenutne trende, s katerimi se sooča vaša pisarna?

Najlepša hvala tudi vam. Na splošno je mogoče reči, da postaja slovenski trg pravnih storitev čedalje bolj sofisticiran. K temu prispeva nenehen porast regulacije, večinoma spodbujen s strani EU, ter prisotnost tujih vlagateljev in ponudnikov storitev na našem trgu. Za ustrezen odziv na to je potrebna visoka stopnja specializacije.

V vsebinskem smislu v zadnjem času med drugim opažamo zlasti porast kolektivnih tožb in tudi sicer povečan vpliv (EU) potrošniškega prava. To vodi v vsebinsko in logistično zahtevne sodne postopke, ki terjajo vse večje ekipe odvetnikov. Obenem je pri gospodarskih družbah, ki poslujejo s potrošniki, mogoče opaziti povečano skrb za to, da je njihovo poslovanje skladno z vse bolj podrobno in s tem manj pregledno zakonodajo.

Izrazit trend je mogoče zaznati tudi v povezavi z energetskih prehodom. Porast regulacije na tem področju že zaposluje številne družbe pri nas, v bližnji prihodnosti pa bo to le še bolj intenzivno.

Energetski prehod oz. zelena preobrazba je tudi tema, ki jo zelo aktivno spremljamo v AHK. S kakšnimi vprašanji na tem področju se srečuje vaša pisarna?

Zelena preobrazba je velika tema v gospodarstvu, zato je seveda velika tema tudi v naši pisarni. Vprašanja, ki se odpirajo, so zelo raznolika. Segajo vse od poročanja glede trajnosti v skladu z Direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD) in, zdaj še bistveno razširjeno, Direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD), zelenega financiranja, do problematike lažnega komuniciranja okoljske odgovornosti (greenwashing) in številnih drugih vprašanj. Zelo podrobno spremljamo tudi prihod nove Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDD), ki že zdaj sproža številna vprašanja, med drugim z vidika fiduciarnih dolžnosti managementa. Po novi Direktivi bodo namreč direktorji pri izpolnjevanju svoje dolžnosti, da delujejo v najboljšem interesu podjetja, morali upoštevati tudi posledice svojih odločitev z vidika trajnostnosti in bodo odgovorni za vzpostavitev in nadzor ukrepov t.i. skrbnega pregleda človekovih pravic in okolja.

Naj ob tej priložnosti naj omenim še, da Schönherr maja v Varšavi organizira veliko mednarodno konferenco z naslovno temo Going Green. Na konferenci se bomo s strokovnjaki iz CEE regije pogovarjali o priložnostih in izzivih, ki jih prinaša zelena preobrazba, izmenjali pa bomo tudi dobre zelene prakse. Vljudno vabljeni tudi člani Slovensko-nemške gospodarske zbornice.

Ena izmed osrednjih specializacij vaše pisarne so združitve in prevzemi oz. nakupi in prodaje podjetij. Kako se razvija to področje in kakšna je trenutna gospodarska klima?

V zadnjih 15 letih, odkar se ukvarjam s tem področjem, je prišlo do precejšnjega razvoja. V pretežni meri gre za dobre prakse, ki se oblikujejo neposredno na trgu. Stremi se k čim večji učinkovitosti in stroškovni optimizaciji, ob hkratnem ohranjanju visokega standarda kakovosti. Poročila o skrbnem pregledu podjetja tako ne izgledajo več kot telefonski imenik, pač pa kot koncizen seznam relevantnih ugotovitev s predlogom, kako jih nasloviti v kontekstu transakcije. Med odvetniškimi pisarnami, ki se ukvarjamo s tem področjem, se je oblikoval know-how, na podlagi katerega se ve, o katerih točkah se pogaja ter katere se predpostavlja. Seveda pa tudi na tem področju beležimo vedno več regulacije, kar je treba stalno spremljati.

Trenutna gospodarska klima v tem trenutku združitvam in prevzemom ni najbolj naklonjena. Glavni razlog so ta hip še vedno visoke obrestne mere, ki zavirajo transakcijsko aktivnost zlasti pri institucionalnih vlagateljih in skladih zasebnega kapitala. A napovedi poznavalcev kažejo, da naj bi se trend obrnil že v drugi polovici letošnjega leta.

V zadnjem času je vse več govora o uporabi umetne inteligence, za katero se predpostavlja, da bo korenito spremenila številne gospodarske panoge. Bodo odvetnike zamenjali računalniki?

Nikakor ne. Bo pa umetna inteligenca močno preoblikovala način, na katerega nudimo pravne storitve oziroma to že počne. V naši pisarni se tega dobro zavedamo. Oblikovan imamo poseben oddelek za pravno tehnologijo, ki ves čas spremlja in testira nova orodja, namenjena tako nam pravnikom kot našim strankam. Skupaj z IT strokovnjaki smo oblikovali tudi nekatera svoja orodja, ki jih že več let zelo učinkovito uporabljamo, npr. pri M&A transakcijah.

Bistven poudarek v zadnjem času pa je ravno na orodjih generativne umetne inteligence, ki so v pomoč pri avtomatizaciji procesov, kot so sestava in analiza pravnih dokumentov, zbiranje in oblikovanje pravnih informacij ter vzpostavljanje učinkovitih delovnih procesov. Aktivno sodelujemo pri testiranju novih velikih jezikovnih modelov, ki so prilagojeni za pravnike.

Skupni imenovalec pri uporabi umetne inteligence pa je vselej človeški faktor. Orodja so lahko v veliko pomoč, vendar pa ima odvetnik ključno vlogo tako pri nadzoru kot tudi presoji rezultatov teh orodij. Odvetniki tako vsaj še za nekaj časa ostajamo človeška bitja.