Peter Slapšak in Bogdan Kukovec | Kdaj se naložba v plemenito kovino zares izplača?

Spoštovani gospod Slapšak, leto 2020 je bilo izzivov polno leto. Negotovost ostaja, tudi na finančnih trgih. Kako lahko trenutno in prihodnje stanje na finančnih trgih vplivata na vsakega posameznika in kako na podjetja?

Peter Slapšak: Skoraj vsak dan zasledimo v medijih, da se bomo morali navaditi na novo realnost. Na finančnih trgih negotovost doživljamo že več kot desetletje. Predstavljajte si, kje bi danes bili, če ne bi svetovne centralne banke vodile politike nizkih obrestnih mer, ter praktično vsak mesec posredovale na trgih z novimi emisijami denarja in s konstantnimi odkupi državnih obveznic. Žal je ta politika pripeljala tako države kot centralne banke v pat pozicijo, kjer bodo centralne banke zelo težko dvignite realno obrestno mero, saj več kot preveč zadolžene države ne bodo zdržale bremena odplačevanja dolga in obresti na dolg, ki so si ga nabrale v preteklosti. Dokler ne bo inflacije in dokler so obrestne mere nizke, še gre, ko pa se poveča inflacija, kar se že dogaja, pa se ta račun ne izide več. Prav to bo v prihodnje vplivalo na finančne trge, ki bodo postali zelo nepredvidljivi.

Številni želijo svoje prihranke oplemeniti in iščejo možnosti za naložbe. Na kaj moramo biti pozorni preden se odločimo za naložbo?

Peter Slapšak: Pri naložbah se je vedno treba vprašati, kakšen je cilj, ki ga želimo doseči z naložbo. Ali je cilj povečanje varnosti premoženja, ali likvidnosti, ali je cilj donosnost, ali morda kaj drugega. Pomembno se je zavedati, da 100-odstotno optimalne naložbe ni in da je največja varnost razpršitev premoženja. Seveda je treba upoštevati ročnost naložbe, tj. ali gre za kratkoročno ali dolgoročno naložbo. Pri dolgoročnih naložbah lahko sprejemamo večja tveganja in posledično pričakujemo tudi večji donos kot pri kratkoročnih naložbah. Težava je, da veliko vlagateljev želi imeti visoke donose na kratki rok. Torej precenjujejo, kaj lahko dosežejo v enem letu, in podcenjujejo, kaj lahko dosežejo v petih ali desetih letih. Tako je na primer naložba v zlato v zadnjih 15 letih prinesla povprečni letni 9-odstotni donos, čeprav so bila nekatera leta v tem obdobju tudi negativna.

 

Zakaj veljajo naložbe v plemenite kovine za priljubljene in varnejše oblike naložb?

Peter Slapšak: V Nemčiji, Avstriji in Švici imajo dolgoletno tradicijo kupovanja plemenitih kovin. V Sloveniji imamo to tradicijo šele dobrih 15 let. Plemenite kovine že tisočletja ohranjajo kupno moč in še nikoli niso postale ničvredne kot že veliko papirnatih valut, ki jih je inflacija popolnoma razvrednotila. Tako naložbeno zlato kot srebro predstavljata realno premoženje in spadata med popolnoma likvidne naložbe. Zato se priljubljenost, še posebej v času prihajajoče povečane inflacije, povečuje tudi v Sloveniji.

Katero plemenito kovino izbrati, na kaj moramo biti pri vlaganju pozorni in kdaj je pravi čas za naložbo?

Peter Slapšak: Najbolj likvidni in priljubljeni plemeniti kovini sta zlato in srebro. V industriji zelo veliko uporabljajo tudi platino in paladij, vendar med vlagatelji nimata zalo pomembnega mesta. Izbor plemenite kovine je odvisen predvsem od vaših naložbenih ciljev in želja. Pri tem priporočamo naložbe v plemenite kovine za vsaj tri leta ali več. Pri nakupu je treba upoštevati tudi pribitke nad borzno ceno, da je poreklo vaših naložbenih palic popolnoma znano in da so narejene v kovnicah, ki imajo status »good delivery« (slov. status »dobre dobave«). Ob nakupu morate prejeti tudi račun ter informacijo o hrambi plemenitih kovin. Predlagamo, da se pred prvim nakupom pogovorite s strokovnjaki na tem področju. V podjetju Elementum se že 15 let ukvarjamo z naložbami v plemenite kovine in sodelujemo z kovnico Umicore, ki ima najdaljši neprekinjeni status »good delivery« na svetu. Če še nimate razpršenega premoženja v plemenitih kovinah, je zdaj, zaradi realno negativnih obrestnih mer in povečane inflacije, zagotovo ugoden čas za nakup.

 

Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi finančna pismenost in potrošniške navade, kajne, gospod Kukovec?

Bogdan Kukovec: Danes živimo v svetu, kjer brez denarja, v takšni ali drugačni obliki, preprosto ne gre, zato je smiselno, da o njem razmišljamo sistematično in se v ta namen izobražujemo, informiramo in finančna znanja uporabimo v praksi. Tako preprečimo, da smo lahka »tarča« pastem potrošništva, ki »agresivno« bdi nad našimi denarnicami iz dneva v dan in povzroča izmuzljivost sredstev, s katerimi gospodarimo. Posebej pomembno je, da se zavedamo vpliva moči potrošništva na naša čustva in naša življenja.

V Elementumu se že 15 let zavedamo pomena finančne pismenosti, zato velik del svojih aktivnosti namenjamo temu – ozaveščanju in izobraževanju Slovencev. V letu 2019 smo v ta namen razvili tudi novi motivacijski slogan, ki odseva našo dolgoročno in tudi družbeno odgovorno vizijo: »Državljani Slovenije postanimo najbolj finančno pismeni ljudje na svetu.« V sodelovanju s strokovnjaki ter deležniki, ki jih vabimo k sodelovanju, lahko ta cilj dosegli v obdobju pet do deset let.

Kako lahko v podjetju Elementum posameznikom in podjetjem pomagate pri finančnem opismenjevanju in pri njihovih naložbenih načrtih?

Bogdan Kukovec: V Elementumu redno pripravljamo strokovne seminarje in od leta 2021 zaradi koronskih ukrepov zelo uspešno organiziramo tudi virtualne dogodke ter srečanja na teme financ, varčevanja in upravljanja premoženja pod okriljem Elementum akademije, poleg tega pa smo izvedli že sedem mednarodnih konferenc. V okviru Elementum akademije, ki pripravlja in izvaja izobraževalne vsebine, ki se nanašajo na naše varčevalne in naložbene storitve družbe Elementum, lahko posamezniki dobijo prve informacije, na podlagi katerih se potem odločijo za korak v smeri sodelovanja na izbranem področju (varčevanje, naložbe in podobno). Pri organizaciji vseh dogodkov sodelujemo z lastnimi strokovnjaki ter zunanjimi strokovnjaki iz Slovenije in iz tujine.

 

Intervju: Anja Slekovec