Zavarovanje plačil pri sklepanju gospodarskih pogodb je še vedno prej izjema kot pravilo. Večje družbe terjatve do svojih kupcev navadno zavarujejo pri zavarovalnici, medtem ko mala in srednje velika podjetja tega področja večinoma nimajo urejenega. Pri poslovanju so golo izpostavljena tveganju neplačila svojih naročnikov.

Zlasti za mikro in majhne poslovne subjekte sklenitev in administracija police za zavarovanje terjatev pri zavarovalnici pogosto ne predstavlja praktične rešitve. Vendar obstaja enostavna alternativa – to je uporaba izvršnic za zavarovanje plačil.

Izvršnico je v slovenski pravni red leta 2012 uvedel Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1). Namen njene uvedbe je bil preprost in sicer zagotoviti enostaven instrument, ki je po vsebini močnejši od menice in ki upnike iz gospodarskih pogodb ščiti pred neplačilom njihovih dolžnikov.

Kaj je izvršnica?

Izvršnica je instrument za zavarovanje plačil oziroma dolgov, ki izvirajo iz gospodarskih pogodb – tj. pogodb, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti oziroma javni organi. Gre za listino, ki se izda na standardnem obrazcu in ki vsebuje izjavo dolžnika, s katero se ta zaveže upniku plačati z izvršnico določen denarni znesek. Izvršnica je podoben, vendar vsebinsko bistveno močnejši instrument za zavarovanje plačila kot menica.

Ta instrument sam po sebi sicer ne odpravlja kreditnih tveganj, vendar upnikom zagotavlja izboljšano pravno varnost in široko paleto možnosti za zavarovanje in prisilno izterjavo terjatev v primeru njihovega neplačila.

Kakšna je vsebina izvršnice in kako se izda?

Izvršnico na standardnem obrazcu izda dolžnik in jo izroči upniku. Vsi zahtevani elementi izvršnice (ki jih določa 1. odstavek 39. člena ZPreZP-1) so na takšnem obrazcu že navedeni in jih je treba zgolj izpolniti. Pri tem je pomembno, da morajo biti izpolnjeni vsi elementi saj mora izvršnica vsebovati vse z zakonom predpisane vsebine – nepopolna oziroma “bianco” izvršnica nima pravnega učinka.

Pri izdaji izvršnice je nadalje pomembno, da morajo biti na njej določno navedeni podatki o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti (zgolj navedba: “pogodba” ali “izdan račun” ne zadostuje) in da mora biti podpis zakonitega zastopnika dolžnika na izvršnici overjen – bodisi pri notarju, bodisi na upravni enoti. Overitev podpisa dolžnika na izvršnici je namenjena preprečevanju zlorab tega močnega instrumenta.

Izvršnico lahko izda samo gospodarski subjekt ali javni organ. Med gospodarske subjekte se prištevajo tudi samostojni podjetniki posamezniki in druge pravne ter fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnosti in ki so vpisane v Poslovni register Slovenije.

Kako izvršnica ščiti upnika?

Kot upnik iz gospodarske pogodbe ste za zavarovanje plačila od svojega kupca zahtevali in pridobili izvršnico. In kaj zdaj? Najpogosteje in tudi najraje izvršnice ne boste dejansko uporabili in jo boste po izvedbi posla ter prejemu plačila vrnili dolžniku. Če pa se to ne zgodi vam izvršnica daje številne možnosti za zavarovanje oziroma prisilno izterjavo dolga.

Avtor: Marko Rant, predsednik uprave Borza terjatev, d.d.

 

 

Preberite več o tem v

Borza terjatev: Kako izvršnica ščiti upnika?