Alkohol nedvomno predstavlja številna tveganja za naše zdravje in dolgoživost. Težko je najti kakršnekoli pozitivne ali koristne vidike uživanja alkohola. Kljub temu poleg popolne abstinence obstaja nekaj strategij, ki jih lahko uporabimo za bolj odgovorno uživanje alkohola s ciljem uživanja v alkoholu. Za začetek je pomembno razumeti, iz česa so narejene alkoholne pijače. Edina vrsta […]
Alkohol nedvomno predstavlja številna tveganja za naše zdravje in dolgoživost. Težko je najti kakršnekoli pozitivne ali koristne vidike uživanja alkohola. Kljub temu poleg popolne abstinence obstaja nekaj strategij, ki jih lahko uporabimo za bolj odgovorno uživanje alkohola s ciljem uživanja v alkoholu.
Za začetek je pomembno razumeti, iz česa so narejene alkoholne pijače. Edina vrsta alkohola, ki je varna v prehrani ljudi, je etanol ali etilni alkohol, pod pogojem, da ni denaturiran ali onesnažen s strupenimi nečistočami. Metanol in izopropanol, drugi dve vrsti alkohola, se uporabljata predvsem za čiščenje in proizvodnjo. Ta podatek poda jasno sliko škodljivosti alkohola za živa bitja.
Alkoholne pijače so sestavljene iz etanola in vode in spadajo v tri kategorije: pivo, vino in žgane pijače, z vsebnostjo alkohola običajno od 3 do 50 %. Etanol se proizvaja s fermentacijo žit, sadja, zelenjave ali drugih virov sladkorja. Žgane pijače so podvržene procesu destilacije, ki omogoči višjo koncentracijo alkohola in okusa. Likerji pa nastanejo z mešanjem žganih pijač s sadjem, začimbami ali zelišči ter dodatkom sirupa oz. sladkorja.
Kljub vsem dognanjem najuspešnejši pristop znižanja škodljivih učinkov alkohola še vedno ostaja omejevanje količine zaužitega alkohola. Po zaužitju namreč na samo toksičnost ne moremo več občutno vplivati. Presnova alkohola vključuje tri pomembne korake: absorpcijo, presnovo v jetrih in izločanje iz telesa. Jetra v povprečju predelajo približno eno standardno enoto (ki vsebuje približno 14 gramov čistega alkohola) na uro. V nasprotju s splošnim prepričanjem kava, hladna prha ali telesna dejavnost bistveno ne pospešijo izločanja alkohola. Edini potencialni vzvod za zmanjšanje najvišje koncentracije alkohola v krvi je upočasnitev absorpcije. To je mogoče doseči na način, kako alkohol uživamo: s hrano, vzdržujemo zadostno hidracijo, pijemo počasi in se izogibamo gaziranim pijačam ter mešanju različnih vrst alkohola.
V tem pogledu je učinkovita strategija redčenje alkoholnih pijač neposredno (z mešanjem) ali posredno z vodo ali drugimi brezalkoholnimi pijačami, tako za zmanjšanje koncentracije alkohola kot tudi za ohranjanje hidracije. Hidracija ne pomaga le pri odpravljanju simptomov opitosti, kot so glavobol, utrujenost in žeja, ampak tudi pomaga telesu pri izločanju toksinov. Cilj naj bo zaužitje vsaj enake količine brezalkoholnih pijač kot alkoholnih.
Nadalje lahko optimiziramo izbiro same vrste alkohola. Bolj primerne vrste alkohola, če upoštevamo, da zmanjšano tveganje ni enako ničelnemu tveganju, so nemešane žgane pijače ali kakovostna vina, predvsem ekološke sorte, zlasti rdeča ali rosé vina. Te izbire ponujajo čistost, nizko vsebnost sladkorja in pogosto vsebujejo antioksidativne in protivnetne lastnosti. Nasprotno pa se je treba izogibati pivu, žganim pijačam, ki so mešane s sladkimi brezalkoholnimi pijačami in sokovi, koktajlom in mešanicam likerjev (kot so Amaretto, Kahlua, Campari, Baileys in drugi). Omejitev vsebnosti sladkorja ni pomembna le za nadzor kalorij ali preprečevanje pridobivanja telesne teže/maščobe, temveč tudi za zmanjšanje vpliva na raven inzulina in zmanjšanje obremenitve metabolizma, ki je že tako ogrožen zaradi katabolizma alkohola. Iz istega razloga je pri kombiniranju alkohola s hrano priporočilo, da izbiramo živila, bogata z beljakovinami in vlakninami (zelenjava), izogibamo pa se ogljikovim hidratom in mastni hrani. Uživanje slane hrane pomaga pri hidraciji in obnavljanju elektrolitov.
Skratka, čeprav alkohol predstavlja veliko tveganje za zdravje, obstajajo strategije za zmanjšanje njegovih škodljivih učinkov. Opazovanja ‘modrih con’, geografskih območij, kjer imajo ljudje nizko stopnjo kroničnih bolezni in daljšo življenjsko dobo, kažejo, da je lahko zmerno in redno uživanje alkohola združljivo z zdravim načinom življenja. Ključno je omejiti uživanje alkohola na enega do dva kozarca rdečega vina na dan, po možnosti s prijatelji in/ali ob hrani. Z razumevanjem sestave alkoholnih pijač, zmernim uživanjem, redčenjem pijač, vzdrževanjem hidracije in zmanjšanim vnosom sladkorja se lahko posamezniki pametneje odločijo, ko gre za alkohol, in ublažijo njegovo potencialno škodo.
Avtorica: Saša Obermajer