Natalija Zupan | Kaj storiti, ko tuji kupci zamujajo s plačili?

Gospa Zupan, ko pomislimo na storitev upravljanja terjatev, pomislimo na izterjavo. Nam lahko na kratko pojasnite, kaj vse zares zajema ta pojem?

Upravljanje terjatev zaobjema vse aktivnosti in politike, ki zadevajo področje terjatev. Izterjava je le en delček upravljanja terjatev in je nujna aktivnost, ko nam kupec računa ni plačal v dogovorjenem roku.

Med aktivnosti upravljanja s terjatvami sodijo preverba bonitetne ocene kupca, postavljanje prodajnih in plačilnih pogojev ter spremljanje gibanja zapadlih terjatev. Definiran proces opominjanja in izterjave zapadlih terjatev – to so določeni ukrepi in aktivnosti, ki jih je treba izvesti ob določenih dogodkih ali času – sodijo v zadnjo fazo upravljanja terjatev.

Kako bi definirali konkurenčno prednost vašega podjetja?

Našim strankam je pomembno, da se na nas lahko zanesejo – od točke, da so podatki in informacije, ki nam jih zaupajo, v varnih rokah, do točke, ko so prepričani, da so njihove stranke oziroma kupci obravnavani spoštljivo in nediskriminatorno. Uspešnost izterjave, varnost in zanesljivost so naše ključne konkurenčne prednosti.

Kakšne so po vaših izkušnjah plačilne navade Slovencev in kako se razlikujejo od plačilnih navad, na primer Nemcev?

Če lahko povzamem rezultate naše ankete, ki smo jo nazadnje opravili v letu 2019, so slovenski potrošniki, torej fizične osebe, zelo podobni nemškim. Oboji imajo odobren kratek rok plačila (v povprečju 14 dni) in oboji imajo visok delež pravočasno plačanih računov (89 % delež pravočasnih plačanih računov za slovenske potrošnike in 88 % za nemške potrošnike).

Največje razlike opazimo pri plačilnih navadah med poslovnimi kupci. Slovenska podjetja svojim kupcem nudijo daljše roke plačil kot nemški (43 dni v povprečju za slovenske poslovne kupce in 26 dni za nemške). To je bila situacija glede plačilnih navad pred pandemijo.

 

Ali je pandemija virusa covid-19 vplivala na plačilno disciplino v Sloveniji in Nemčiji in če, v kolikšni meri?

Naivno je pričakovati, da pandemija ne bi imela vpliva na gospodarstvo, na likvidnost podjetij in posledično na njihovo plačilno sposobnost. Anketa, ki smo jo izvedli v času pandemije, je pokazala, da se podjetja soočajo s povečanjem zamud pri plačilih za četrtino.

Tako v Nemčiji kot v Sloveniji pa zaenkrat še velja moratorij na uvedbo insolventnih postopkov, čeprav podjetja izpolnjujejo vse formalne pogoje. Prave posledice in številke bodo znane, ko bodo ti ukrepi sproščeni.

»Naivno je pričakovati, da pandemija ne bi imela vpliva na gospodarstvo, na likvidnost podjetij in posledično na njihovo plačilno sposobnost. Anketa, ki smo jo izvedli v času pandemije, je pokazala, da se podjetja soočajo s povečanjem zamud pri plačilih za četrtino.«

Še posebej zdaj, v času covid-19, se lahko zgodi, da tuji kupci zamujajo s plačili. Kako lahko podjetja čim hitreje pridejo do denarja, ki jim ga dolgujejo?

V vsakem primeru je treba ohraniti dober in pogost stik s kupcem in biti v vsakem trenutku na tekočem o tem, kaj se pri kupcu dogaja. Bolj, kot smo aktivni in budni, večja je verjetnost, da bo kupec – če je še kolikor toliko plačilno sposoben – račun plačal nam kot pa dobavitelju, ki potrpežljivo in pasivno čaka, da bo kupec račun plačal sam od sebe.

Stalna likvidnost in varnost poslovanja sta za vsako podjetje ključni. Kako lahko podjetja ohranijo svojo likvidnost v času covid-19 in po tem?

Verjamem, da bodo podjetja, ki so že pred »lock-downom« poslovala po načelih zdravega finančnega poslovanja, upoštevala enaka pravila še naprej. Covid-19 je vplival na marsikaj, ampak pravil zdravih financ, ki jih bi moralo upoštevati vsako podjetje, ne more spremeniti. Gospodarstvo v Sloveniji se je – z izjemami – na nove razmere odzvalo zelo hitro in rezultati so doslej boljši od vseh napovedi in pričakovanj. Podjetje, ki je bilo že pred pandemijo v slabi finančni kondiciji, bo upad prihodkov ali izpad plačil težje preneslo kot finančno zdravo podjetje.

»Podjetje, ki je bilo že pred pandemijo v slabi finančni kondiciji, bo upad prihodkov ali izpad plačil težje preneslo kot finančno zdravo podjetje.«

V podjetju stremite k preventivnemu ozaveščanju o finančni pismenosti že pri mladostnikih v okviru projekta »Finančna šola«. Nam lahko poveste več?

Poslanstvo skupine EOS je »For a debt-free world«. To poslanstvo uresničujemo s preventivnim delovanjem in s finančnim opismenjevanjem ljudi. Iz tega razloga smo postali partnerji posebnega projekta revije Moje Finance – Finančna šola. Gre za prizadevanja, da mlade seznanjamo, kako zaslužiti, investirati in varčevati denar.

Če se želimo naučiti preudarnega ravnanja z denarjem, se moramo poučiti o zadolževanju in o tem, kako ravnati, ko dolga ne moremo odplačati. Moj nasvet je, da si ne zatiskate oči, ko ste v težavah, raje odkrito in pravočasno upnika opozorite na svojo situacijo in sodelujte pri iskanju rešitve.

Intervju: Anja Slekovec