Marko Rant | Trgovanje s terjatvami? Da, a vzajemno

Gospod Rant, ste član uprave in ustanovitelj Borze terjatev – prve platforme vzajemnega financiranja za podjetja v Sloveniji. Nam lahko na kratko zaupate, kako platforma deluje in kako je nastala?

S partnerjem Tomijem Šefmanom sva Borzo terjatev pred desetimi leti ustanovila z naslednjo idejo: »Kratkoročne poslovne terjatve z naslova izdanih faktur predstavljajo kratkoročni korporativni dolg. Zakaj ne bi z njimi trgovali na organiziranem trgu – Borzi terjatev – podobno kot z obveznicami?«

Finančni trg Borze terjatev je zasnovan kot spletna aplikacija z integriranim trgovalno-poravnalnim sistemom za sklepanje in poravnavo kupoprodajnih poslov s terjatvami. Če podam primerjavo, deluje tako, kot da bi v eni osebi združili funkcije borznoposredniške družbe, Ljubljanske borze in KDD.

Takšna je tehnična zasnova finančnega trga oz. platforme Borze terjatev še danes, smo pa skozi leta svojo ponudbo in uporabniško izkušnjo za stranke nadgrajevali tako, da smo se postopoma odmikali od koncepta borznega trgovanja v sfero t. i. peer-to-peer (vzajemnega) financiranja. Borza terjatev je danes podobna »vzajemni banki«, ki na eni strani malim in srednje velikim podjetjem (MSP) nudi financiranje v obliki odkupa terjatev in posojil, na drugi strani pa vlagateljem omogoča privlačno in nizko tvegano alternativo bančnim depozitom.

»Borza terjatev je danes podobna »vzajemni banki«, ki na eni strani malim in srednje velikim podjetjem (MSP) nudi financiranje v obliki odkupa terjatev in posojil, na drugi strani pa vlagateljem omogoča privlačno in nizko tvegano alternativo bančnim depozitom.«

Pandemija koronavirusa je podjetjem prinesla številne izzive, predvsem na področju financiranja zaradi dolgih plačilnih rokov in zamud pri plačilih. Kaj so ključni izzivi, ki jih opažate pri svojih strankah?

Borza terjatev naslavlja MSP, ki delujejo v B2B panogah, kjer je bil vpliv epidemije COVID-19 manjši oziroma bolj posreden kot v najbolj prizadetih dejavnostih, kot sta turizem in gostinstvo. Vpliv epidemije na poslovanje strank vsekakor opažamo, podjetja pa so leto 2020 preživela zelo različno.

Izzivi v prizadetih podjetjih so bili klasični – upad naročil ali celo prekinitev ključnih pogodb z naročniki. Sočasno so se podjetniki morali ukvarjati s stroškovnimi prilagoditvami, prijavljanjem na razpise za državno pomoč, odnosi z bankami za uveljavitev moratorijev na posojila in podobno.

Državna koronska garancijska shema za bančna posojila, od katere so si zlasti MSP obetala veliko, je v praksi pogorela. Od skupne kvote dveh milijard evrov je bilo dejansko sklenjenih zgolj 83,5 milijona evrov bančnih posojil z državnim poroštvom. V istem obdobju smo MSP preko lastne finančne platforme zagotovili 109,1 milijona evrov kratkoročne likvidnosti, v času od začetka epidemije pa več kot 115 milijonov evrov kratkoročnega financiranja.

Z vidika plačilne discipline smo na Borzi terjatev največje zamude pri odplačilih zaznali neposredno ob prvem valu epidemije. Drugi in tretji epidemiološki val na plačilno disciplino nista imela več tako močnega učinka. Trenutno še zmeraj ostaja precejšnja negotovost, vendar so prvi podatki o okrevanju gospodarstva v letu 2021 spodbudni.

»Prvi podatki o okrevanju gospodarstva po pandemiji so spodbudni. […] Borza terjatev je MSP preko platforme Borze terjatev v času od začetka epidemije zagotovila več kot 115 milijonov evrov kratkoročnega financiranja.«

Kako si podjetja lahko zagotovijo kratkoročno financiranje in s tem takojšnjo finančno likvidnost?

Možnosti je seveda več. Klasično bančno financiranje je stroškovno še zmeraj najbolj ugodno. Primerno je zlasti za večja podjetja, ki lahko bankam ponudijo prvovrstno zavarovanje in imajo čas za samo izvedbo postopka, ki je pri bankah bolj zahteven in kompleksen.

Na drugi strani danes v Sloveniji za MSP obstaja že precej pestra ponudba predvsem kratkoročnega financiranja s strani nebančnih finančnih posrednikov – najbolj tipična oblika je prav odkup terjatev. Ta je postopkovno enostavnejša in hitrejša, vendar stroškovno nekoliko dražja od bank.

Borza terjatev se s svojo ponudbo umešča nekje vmes med klasične faktorje in poslovne banke. Financiranje, ki ga nudimo, je namenjeno zlasti MSP, ki potrebujejo fleksibilno in hitro financiranje, do katerega lahko dostopajo preko spletne aplikacije.

 

Kaj svetujete podjetjem, ki so v nasprotnem položaju, tj. tistim, ki se soočajo z likvidnostnimi presežki? Kako se podjetja lahko izognejo plačevanju ležarin na bankah?

Vse je odvisno od želja in pričakovanj vlagatelja. Če gre izključno za izogib ležarinam za stanja na transakcijskih računih na banki, so primerne predvsem visoko likvidne in nizko tvegane naložbe. Naložba sredstev na Borzi terjatev je ena od teh možnosti.

Ali so naložbe v odkup terjatev varne? Na kaj morajo biti podjetja pozorna pri tovrstnih naložbah?

Pri odkupu terjatev veljajo podobne zakonitosti kot pri drugih naložbah. Najprej je treba razumeti vse scenarije, zaradi katerih bi lahko prišlo do neplačila, nato pa konzervativno oceniti verjetnost nastopa vsakega od teh scenarijev. Na koncu je treba določiti odkupni diskont za terjatev, ki bo v povprečju zagotovil dobiček po vseh potencialnih izgubah in stroških – in zavrniti sklenitev posla, če stranka takšnega diskonta ne sprejme.

Tudi na Borzi terjatev smo se že soočili s primeri, ko smo tveganja ocenili napačno in sklenili posle, ki so se izkazali za izgubljene. Vendar smo ob tem za naše vlagatelje v zadnjih petih letih dosegli povprečni 4,4-odstotni letni donos po izgubah in stroških.

Kakšni so vaši poslovni načrti v prihodnje? Imate še kakšen nasvet, ki bi ga želeli deliti z drugimi podjetniki?

Naša zvezda severnica je podjetjem zagotoviti enostavno in fleksibilno financiranje za njihovo tekoče poslovanje. Borza terjatev bo tudi v prihodnje plula v tej smeri. Vsakemu podjetniku, ki si drzne slediti svoji zvezdi pa ne namenjam nobenega nasveta, temveč zgolj iskrene čestitke za pogum.

Intervju: Anja Slekovec