Intervju z Adrianom Pollmanom in Natalie Kauther, novim nemškim veleposlaniškim parom v Sloveniji

Vaša ekscelenca gospod Pollmann, Vaša ekscelenca gospa Kauther, še enkrat dobrodošli v Sloveniji! Julija ste se preselili v Ljubljano – kakšni so vaši prvi vtisi o življenju in delu v državi?

Adrian Pollmann: Slovenija je bila delovno mesto, ki sva si ga oba želela. Navdušena sva nad čudovito pokrajino, kulturnim bogastvom države ter gostoljubjem Slovencev. Ljubljana je zares lepo in zanimivo mesto, zelo rada živiva tukaj. Tudi zato, ker veva, da najini otroci tukaj lahko dobro in varno odraščajo. Kar zadeva delo, se veseliva, da bova lahko spoznala ljudi iz vseh delov države. Žal pandemija koronavirusa trenutno pogosto prekriža najine načrte, ampak na srečo bova tukaj še nekaj let!

Ste poročeni, delite si delovno mesto veleposlanika v Sloveniji in veljate za pionirja t. i. job-sharing-modela (torej modela delitve dela) v nemški diplomaciji. Kako ste prišli do te ideje in kakšne so prednosti tega modela? Ali obstajajo tudi slabosti?

Natalie Kauther: Težave z usklajevanjem poslovnega in družinskega življenja so danes poznane vsakemu zaposlenemu staršu. Še posebej pa to verjetno velja v diplomaciji, saj smo na enem mestu le nekaj let, potem pa nas premestijo drugam – to je za otroke še dodaten velik izziv. Pri tem sva se želela še posebej ozirati na otroke. Ker nemško ministrstvo za zunanje zadeve želi ostati privlačen delodajalec v spreminjajoči se delovni družbi, vedno bolj upoštevajo družinsko situacijo svojih zaposlenih. Tako sva bila že od samega začetka deležna podpore na tej poti, ki pravzaprav sploh ni tako nova – že v Bosni in Hercegovini sva si delila položaj namestnika veleposlanika, tudi na Švedskem in v Montrealu si zakonci delijo delovno mesto. Kar zadeva mesto veleposlanika, pa sva dejansko res pionirja.

Na položaju veleposlanika se bova izmenjavala vsakih osem mesecev, tako da bo lahko eden od naju več časa preživel z otroki in z njimi ostal doma v primeru bolezni ali daljših šolskih počitnic. Velik izziv za nemoteno menjavo na veleposlaništvu seveda predstavlja tesno usklajevanje. Kot starši smo tega sicer vajeni in tudi v poklicnem življenju velja enako kot v družinskem: najbolje deluje, če se res dobro dogovoriš.

 

Katere teme so v sklopu vašega bilateralnega sodelovanja posebej pomembne?

Natalie Kauther: Glede na to, da so s 1. julijem 2020 trojno predsedovanje Sveta EU prevzele države Nemčija, Portugalska in Slovenija, so trenutno v središču našega sodelovanja predvsem evropske teme. Želimo nadaljevati pot v smeri močne, solidarne in odprte Evrope. Evropsko unijo in njene članice želimo pripraviti na trajnostno prihodnost. Sem spadajo predvsem vprašanja o podnebnih ukrepih, trajnostnosti in digitalizaciji.

Da bi bila Evropska unija v svetu slišana, mora delovati enotno in usklajeno. V tem duhu je bil zasnovan tudi slogan nemškega predsedovanja Svetu EU: »Skupaj za ponovno okrepitev Evrope«.

Adrian Pollmann: To seveda ne pomeni, da bodo bilateralne teme na stranskem tiru. Slovenijo in Nemčijo veliko povezuje, odnosi so tesni in dobri. S skoraj 20-odstotnim deležem slovenskega izvoza je Nemčija najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. V Sloveniji je dejavnih okrog 500 nemških podjetij, tesno smo povezani v več industrijskih sektorjih, npr. v avtomobilski industriji. To sodelovanje bi radi še dodatno okrepili v gospodarsko korist obeh držav.

Tudi na kulturnem področju imamo veliko skupnega. Nemščina je takoj za angleščino najbolj priljubljen tuji jezik v Sloveniji, veliko študentov se odloči za študij v Nemčiji. Istočasno se vedno več mladih v Nemčiji zanima za Slovenijo, veliko jih obišče državo v okviru študijske izmenjave Erasmus – še en zelo spodbuden trend, ki ga na nemškem veleposlaništvu želimo čim bolj podpreti.

 

Industrija 4.0 in digitalizacija sta bili v zadnjih letih pomembni temi v sklopu nemško-slovenskega sodelovanja. Kaj v povezavi s tem prinaša prihodnost?

Adrian Pollmann: Hiter tehnološki razvoj ponuja številne priložnosti za visokotehnološke države, kot sta Slovenija in Nemčija. K temu pripomore tudi struktura podjetij v obeh državah: veliko je malih in srednje velikih podjetij, ki so pogosto v ospredju tehnoloških inovacij. Pomemben delež k temu prispevajo tudi izjemni raziskovalni inštituti v obeh državah.

Seveda nove tehnologije vedno vodijo tudi do novih izzivov, ki enako vplivajo na obe državi. Poslovni svet se zaradi digitalizacije temeljno spreminja in za te spremembe bo treba najti primerne rešitve. To je nenazadnje skupna naloga celotne družbe. Prepričan sem, da bosta gledano v celoti imeli Nemčija in Slovenija od digitalizacije velike gospodarske koristi.

Natalie Kauther: Velik izziv vidim tudi na področju izobraževanja. Poskrbeti moramo za to, da bodo vsi, ki se šolajo, dobro pripravljeni za trg dela v prihodnosti. Zgolj posredovanje znanja ne bo dovolj. Prav tako je pomembno posredovanje ključnih sposobnosti za delovanje v sodobni družbi, kot so kritično razmišljanje, medkulturne kompetence, sposobnost timskega dela in nenazadnje digitalne veščine, ki jih moramo – tudi v progresivnem poklicnem življenju – redno obnavljati.

Nemčija z blagovno menjavo v višini skoraj 12 milijard evrov v letu 2019 predstavlja najpomembnejšo gospodarsko partnerico Slovenije in nemško-slovenski gospodarski odnosi so zelo dobri. Ali na določenih področjih vendarle obstaja potencial za izboljšanje? Načrtujete aktivnosti na določeno temo?

Adrian Pollmann: Tudi za nas je Slovenija tesen politični in pomemben trgovski partner. Iz Slovenije uvažamo več kot iz marsikatere druge (večje) evropske države.

Nemčija in Slovenija sta na gospodarskem področju obe uspešni. Slovenija je lahko ponosna na svojo uspešno preobrazbo v zadnjih treh desetletjih. V Nemčiji pa smo ponosni na uspešen gospodarski razvoj v zadnjih dveh desetletjih. Vendar pa na svojih dosežkih ne smemo počivati!

Kako lahko poskrbimo za to, da bo Evropa pripravljena na prihodnost? Kako se spopadamo s podnebnimi spremembami? Ali dovolj vlagamo v inovacije, raziskave in področja prihodnosti, kot je umetna inteligenca? Kako bomo poskrbeli za to, da bo Evropa v globalni tekmi za sposobne in kreativne ljudi ostala privlačna? To so vprašanja, ki v isti meri pestijo obe državi in pri katerih se lahko ena od druge veliko naučita. Na veleposlaništvu želimo sodelovati pri takšnih pomembnih debatah in povezovati kreativne ter kritične ljudi – takoj, ko nam bo razvoj pandemije to spet omogočal.

Intervju: Anja Slekovec

Slika: © Željko Stevanić/IFP