Simon Franko | Skupaj zagotovimo pozitivno vrednost za celotno družbo
Nedavna pandemija, podnebna in globalna kriza ter vedno večja neenakost so prisilili gospodarstvenike, da ponovno ovrednotijo svoje delovanje. Vse bolj se zavedajo, da je za dolgoročen uspeh potrebno zagotoviti rešitve, ki bodo dobičkonosne in imele pozitiven vpliv na deležnike. Ta temeljni pristop k odločanju v podjetjih – ki ustvarja vrednosti za vse deležnike – je […]
Nedavna pandemija, podnebna in globalna kriza ter vedno večja neenakost so prisilili gospodarstvenike, da ponovno ovrednotijo svoje delovanje. Vse bolj se zavedajo, da je za dolgoročen uspeh potrebno zagotoviti rešitve, ki bodo dobičkonosne in imele pozitiven vpliv na deležnike. Ta temeljni pristop k odločanju v podjetjih – ki ustvarja vrednosti za vse deležnike – je v središču kapitalizma deležnikov, t.i. »stake-holder capitalism«.
Podjetja so zakonsko zavezana k poročanju, a trenutni način poročanja (letna poročila, četrtletni finančni izkazi, …) ne izkazuje jasne slike o tveganjih in vplivih na družbo in okolje. Prav tako ni skladen z zavedanjem o nujnih spremembah, ki jih potrebujemo, če želimo doseči pozitivne vplive na vse deležnike.
Za večjo preglednost poslovanja in trajnostno odgovornost
Zeleni dogovor kot ključni element za spodbujanje trajnostne rasti postavlja usmerjanje financiranja gospodarskih dejavnosti, ki prispevajo k okolijskim, socialnim in z upravljanjem povezanim ciljem. Z direktivo 2014/95/EU* o razkritju nefinančnega in raznovrstnega obveščanja (NFRD) je EU določila jasen potek k večji preglednosti poslovanja in odgovornosti za socialna in okoljska vprašanja. Vendar ima NFRD več pomanjkljivosti – primerljivost, zanesljivost in pomembnost zagotovljenih nefinančnih informacij. Zato je Evropska komisija 21. aprila 2021 sprejela ambiciozen sveženj o trajnostnem financiranju. Eden od predlaganih ukrepov je Direktiva o poročanju o trajnosti podjetij (CSRD). Kljub temu v nekaterih podjetjih menimo, da dodatno poročanje o ne-finančnih razkritjih še vedno ne razkriva učinkov v celotni vrednostni verigi.
Določen proizvod ali storitev lahko povzroča negativne vplive na okolje, vendar je koristen za družbo ali v vrednostni verigi. Dolgo sem delal v avtomobilski industriji, na področju antikorozijske zaščite. Njena proizvodnja ima sicer negativni vpliv na okolje, a pod vplivom vremena bi korozija požrla pločevino v nekaj mesecih in avtomobil bi morali zavreči. Mnenja sem, da je antikorozijska zaščita koristna v celotni vrednostni verigi. Drug primer je naš izolacijski material stiropor. Izračuni kažejo, da je korist okrog 400 krat večja od negativnega vpliva med njegovo proizvodnjo.
Podjetja ustvarjajo pozitivne učinke tudi z zaposlovanjem in plačevanjem davkov. Dobiček se usmerja v razvoj in raziskave. Žal pa se neenakost v svetu povečuje. Del problema je v davčnih politikah in razvojnih razlikah na globalni ravni, kar nekateri izkoriščajo. Cene takih podjetij, zaradi dobičkov, kotirajo višje. Čas je, da si zastavimo vprašanje, kako pravilno ovrednotiti pozitiven prispevek podjetja in njegovo vrednost, na račun vplivov plačanih dajatev in prispevkov.
Cilj je narediti vrednost izmerljivo
Na globalni ravni ni standardov za izmero vpliva podjetij, ki zajemajo gospodarske, okoljske in socialne vidike gospodarstva. Zato smo leta 2013 v BASF z zunanjimi strokovnjaki razvili pristop “Vrednost za družbo” (“Value to Society“). Omogoča temeljno razumevanje našega prispevka k trajnostni prihodnosti ter primerjavo pomena finančnih in nefinančnih učinkov dejavnosti na okolje. Kot podjetje želimo prispevati k svetu, ki zagotavlja prihodnost z večjo kakovostjo življenja za vse. To smo zasidrali v naše korporativno poslanstvo “Ustvarjamo kemijo za trajnostno prihodnost”.
Z merjenjem in vrednotenjem dejavnosti lažje razumemo pomen finančnega in nefinančnega vpliva na družbo, jih primerjamo in izpostavimo njihovo medsebojno delovanje. Je podpora našemu celostnemu pristopu in prispeva k dolgoročnemu uspehu BASF. Cilj je povečati pozitivne prispevke in zmanjšati negativne vplive naših dejavnosti. Pristop in vrednote podjetja nam omogočajo, da ustvarimo preglednost, spremljamo napredek in dopolnjujemo koncepte za ocenjevanje tveganj in poslovnih priložnosti. Rezultati kažejo, da pozitivni presegajo negativne učinke naše dejavnosti – v vsaki fazi obravnavane vrednostne verige.
Laboratorij za oblikovanje prihodnosti računovodstva in poslovnega usmerjanja
Pristop »Value to Society« je privabil že mnoga podjetja in ustanovili smo neprofitno »Združenje za uravnoteženje vrednosti« (Value Balancing Alliance). V njem si prizadevamo uporabiti znanje in izkušnje gospodarskih družb za zapiranje metodoloških vrzeli ter uvedbo računovodskega in poročevalskega standarda. Skupaj razvijamo metode za merjenje vrednosti podjetja in njegovega vpliva na družbo in skupaj bomo razvijali standardizirane metodologije. V združenju je več kot 25 mednarodnih podjetij in štiri največja revizijska podjetja, ki razvijajo standard za merjenje učinka in vrednotenje (IMV). Sodelovanje, soustvarjanje in izboljševanje so bistvo tega, kar počnemo.
Vabljeni v laboratorij oblikovanja naše skupne prihodnosti. Ker je »the best way to predict the future is to create it« – tudi v obliki sodobnega poročanja o vplivih poslovanja na družbo.
Avtor: Simon Franko
Več na <https://www.value-balancing.com/en/membership.html>
Vrednost družbi: Rezultati skupine BASF med 2013 in 2020
Interaktivna primerjava na leto