Bart Stegeman | Od ribiške mreže do kuhinjskega kompostnika

Poslovna preobrazba in trajnostne inovacije postajajo ključni elementi za spremembo trenutne krize v nove poslovne priložnosti. To priložnost je na področju »zelene« plastike izkoristilo tudi podjetje Skaza. O trajnostnem poslovanju in krožnem gospodarstvu smo govorili z enim od dveh direktorjev podjetja Bartom Stegemanom.

Spadate med najbolj navdihujoča evropska podjetja, v osrčje svojega delovanja pa vseskozi postavljate trajnostno naravnanost. Kako sledite trajnostnim smernicam na področju plastike?

Zavedamo se dejstva, da pravzaprav brez plastike ne moremo živeti, seveda pa se v njej ne smemo utopiti. Začeli smo z majhnimi koraki, saj verjamemo, da tudi malenkostni premiki prinesejo vrhunske rezultate, še posebej, če so usmerjeni v dobro planeta. Vse izdelke svoje lastne blagovne znamke poskušamo narediti iz bio osnovanih ter bio razgradljivih materialov ali reciklatov. Trenutno je 85 odstotkov vseh izdelkov lastne blagovne znamke bodisi iz reciklata bodisi iz bio materiala. Na področju strateške industrije pa delamo skladno z regulativami, vsekakor pa je naša želja uporabljati čim večji delež reciklatov in bio materialov.

Podjetje Skaza je prejemnik Nagrade nemškega gospodarstva 2019, ki jo je Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK Slovenija) podelila v sodelovanju z Veleposlaništvom Zvezne Republike Nemčije v Sloveniji in Inštitutom WISE za razvoj trajnostnega delovanja in etičnega poslovanja v rastočih gospodarstvih (Slika: Skaza).

 

Kaj to pomeni za poslovanje vašega podjetja?

Dandanes je tovrstno poslovanje prav gotovo dražje. Trajnostni materiali so dražji, elektrika iz obnovljivih virov, ki jo uporabljamo, je dražja, a vendarle je to naša zaveza. Naša vizija, ki ji sledimo, ker verjamemo v lepši jutri in v to, da lahko igramo na tej poti izredno pomembno vlogo.

Verjamemo, da je to prihodnost, ki jo bodo skupaj z nami ustvarjali tisti deležniki, ki prav tako verjamejo, da lahko s trajnostnim delovanjem in skupnimi močmi spreminjamo svet na bolje. V tem trenutku na kakšnem področju mogoče naredimo korak nazaj, vendar dolgoročno to pomeni tri korake naprej. Slej ko prej bo takšen način delovanja postal nujen.

»Trajnostni materiali so dražji, elektrika iz obnovljivih virov, ki jo uporabljamo, je dražja, a vendarle je to naša zaveza. Naša vizija, ki ji sledimo, ker verjamemo v lepši jutri in v to, da lahko igramo na tej poti izredno pomembno vlogo.«

Kje menite, da je največja prednost transformacije gospodarstva v bolj trajnostne modele?

Verjamem, da bomo s trajnostnim razvojem ne le konkurenčnejši, ampak tudi uspešnejši pri vključevanju v globalne verige vrednosti. S pravo mero poguma, jasno vizijo in na podlagi organizacijske kulture, ki jo sestavljajo vrednote ter odnosi, skupni vsem zaposlenim, bomo dosegli poslovno uspešnost podjetja.

Ali so zaposleni ponotranjili vrednote podjetja in jih dejansko živijo? Kako se to kaže pri vsakodnevnem delu?

V Skazi imamo zelo jasno poslanstvo – z razvojem inovativnih produktov, ki so narejeni iz eko materiala, ohranjamo lepši planet in svojim uporabnikom nudimo rešitve, ki jim omogočajo lepše življenje. Zavedamo se, da se doseganje družbenih sprememb začne pri nas samih, kar pomeni, da morajo biti vrednote podjetja ujemajoče z vrednotami zaposlenih. Tukaj gremo pravzaprav še korak dlje, saj se tudi za sodelovanje s poslovnimi partnerji in B2B kupci odločamo na podlagi skladnosti svojih vrednot. Pri zaposlenih vsekakor štejejo znanje in veščine, a bistvo vendarle ostaja v njihovih vrednotah in odnosu do dela, podjetja in nenazadnje tudi sveta. Naši zaposleni so vrednote podjetja ponotranjili s sprejetjem trajnostne zaveze, kar se kaže tako v njihovem spoštljivem odnosu do narave in njenih virov kot tudi vsakodnevni zavzetosti za delo, odgovornosti in pogumu, s katerimi skupaj uresničujemo svoje poslanstvo.

Podjetje Skaza je septembra letos predstavilo svojo inovacijo Bokashi Organko 2 Ocean – kuhinjski kompostnik iz recikliranih ribiških mrež (Slika: Skaza).

 

S prehodom celotne vrednostne verige za plastiko iz linearnega v krožni model ste v zadnjem letu ustvarili novo uspešno poslovno zgodbo. Septembra ste namreč javnosti predstavili novo različico vašega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2 Ocean, ki je narejen iz ribiških mrež. Zakaj ste se odločili za ta korak?

Na svetu proizvedemo 360 milijonov ton plastike. Vsaj osem milijonov ton plastike gre v oceane. To je enako, kot da bi vsako minuto v vodo izpraznili tovor polnega tovornjaka. Na leto pade v vodo več kot 650.000 ton odpadnih mrež. V letu 2018 so samo na obali Oaxaca v Mehiki našli več kot 300 želv, ki so se zapletle v ribiške mreže in poginile. Veliko je še dejstev, ki jih najdete na naših družbenih omrežjih.

Zaradi želje po drugačnosti in razlikovanju od drugih dajemo v svojem podjetju velik poudarek krožnemu gospodarstvu in v duhu tega smo surovino, ki je nekoč služila ribičem, uporabili, da bo lahko sedaj še leta služila gospodinjstvom. Nova različica našega kompostnika je namreč narejena tudi iz ribiških mrež. V enem Organku je 30 odstotkov (vsaj 600 gramov) ribiških mrež, prav tako so vsi ostali materiali reciklati.

Intervju: Janja Urankar Berčon