CORWIN je na slovenski trg vstopil leta 2018 in od takrat postavlja nova merila na področju nepremičnin. Po uspehu na Slovaškem želijo zgraditi največjo in najbolj trajnostno poslovno stavbo v Sloveniji. Michal Maco, generalni direktor podjetja CORWIN v Sloveniji, nam je zaupal, zakaj so se odločili investirati v Sloveniji in zakaj bi morala podjetja izbrati »zelene« pisarniške prostore.
Gospod Maco, dobrodošli v skupnosti Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Nam lahko poveste več o svojem podjetju in poslanstvu, ki ga uresničujete?
Anja, hvala za to toplo dobrodošlico. CORWIN je integrirano podjetje za razvoj nepremičnin, ki je bilo ustanovljeno leta 2010. Integrirano pomeni, da vse delamo pod eno streho – imamo glavnega izvajalca del, projektno in gradbeno vodstvo, prodajni, tržni in pravni oddelek ter lastne storitve za upravljanje nepremičnin. Zaposlujemo več kot 140 ljudi, katerih skupni cilj je s trajnostnimi projekti pozitivno razvijati mesto, ki vključuje vrhunsko arhitekturo in inovativne rešitve. To je resnično nekaj, kar nas po mojem mnenju razlikuje od konkurence.
Zakaj ste se odločili za naložbe v slovenski prestolnici?
Leta 2018 smo vstopili na ljubljanski nepremičninski trg. Že od samega začetka smo vedeli, da bo za naše ambicije nepremičninski trg v Bratislavi premajhen. Zato smo začeli iskati priložnosti za širitev na sosednje trge, kot sta Češka ali Poljska. Ker sem del svojega študija preživel v Sloveniji, mi je še posebej Ljubljana kot mesto prirasla k srcu. Tukaj sem spoznal tudi eno vodilnih sodobnih slovenskih arhitektk, Špelo Videčnik, ki se je kmalu po tem pridružila našemu kolektivu in sodelovala pri oblikovanju fasade poslovne stavbe Einpark Offices, enega prelomnih projektov v Bratislavi. Gre za stavbo s certifikatom LEED Platinum, kar pomeni, da sodi med en odstotek najbolj trajnostnih stavb na svetu in je najbolj zelena poslovna stavba na Slovaškem. Po uspešnem partnerstvu in zaključku projekta Einpark nam je gospa Videčnik za novo poslovno priložnost predlagala Slovenijo. Kaj kmalu smo ugotovili, da je Ljubljana prava izbira, ki bi s svojo pionirsko mestno politiko in z našim inovativnim pristopom trajnostne gradnje lahko doživela razcvet in bila korak bliže svojim prizadevanjem postati najbolj zelena prestolnica Evrope. Gospa Videčnik je kot arhitektka zadolžena tudi za Kvartet – naš prvi stanovanjski projekt v Sloveniji.
Kako ocenjujete ljubljanski nepremičninski trg in kako se počutite kot tuji vlagatelj v Sloveniji?
Zagotovo ima trg nepremičnin v Ljubljani veliko potenciala. Na splošno primanjkuje stanovanj in kakovostnih pisarniških prostorov. Nekaj novih projektov bo kmalu na voljo, vendar je povpraševanje še vedno previsoko in velika večina obstoječih pisarniških prostorov je močno zastarela. Poleg tega je finančno-gospodarska kriza med leti 2008 in 2012 pustila trajni pečat na mestu in njegovem javnem odzivu delovanja razvijalcev in vlagateljev. Zlasti kot tuji vlagatelj je treba pridobiti zaupanje vseh vpletenih deležnikov. Uspelo nam je vzpostaviti konstruktivni dialog z Mestno občino Ljubljana. Natančno znajo opredeliti svojo vizijo, pri sodelovanju in postavljanju pravil so transparentni, kar je zelo pomembno tudi pri medsebojni komunikaciji. Kot sem že omenil, se sodelovanje zaradi skupnih interesov in našim trajnostnim pristopom še naprej uspešno razvija v pravo smer.
Michal Maco: »Zagotovo ima trg nepremičnin v Ljubljani veliko potenciala. Na splošno primanjkuje stanovanj in kakovostnih pisarniških prostorov. Nekaj novih projektov bo kmalu na voljo, vendar je povpraševanje še vedno previsoko in velika večina obstoječih pisarniških prostorov je močno zastarela.«
Kakšno je bilo poznavanje trajnostnih ali »zelenih« poslovnih prostorov, ko ste prvič prišli v Slovenijo in ali se je od takrat že kaj spremenilo?
Slovenski trg poslovnih nepremičnin je še vedno slabo razvit. Večina poslovnih stavb je stara od 20 do 50 let. Pomembno je omeniti, da se je od takrat bistveno spremenila podoba pisarn kot tudi razvoj novih tehnologij in ne nazadnje ne smemo pozabiti tudi na notranjosti stavb in njihovega vpliva na človeka. Te zgradbe so tehnološko zastarele, zato ne morejo izpolnjevati osnovnih zahtev sodobnega in trajnostnega podjetja. Ko smo začeli vzpostavljati stik s potencialnimi strankami za naš projekt Vilharia, ki je tudi predcertificirana stavba LEED Platinum z ambicijo, da postane prva ogljično nevtralna poslovna stavba v Sloveniji, smo ugotovili, da podjetja zelo malo vedo o trajnostnih vidikih svojih poslovnih prostorov. Zelo malo je znanja o vplivu nepremičnin na ljudi in o tem, kako lahko trajnostni dizajn izboljša uspešnost podjetja in zdravje zaposlenih. Prav to preučuje mednarodno priznani sistem certificiranja LEED in prav to si že več kot desetletje prizadevamo izboljšati tudi mi. Zato smo pripravljeni spodbuditi razpravo in iz prve roke pokazati prednosti, ki jih lahko prinese zeleni delovni prostor.
Michal Maco: »Zelo malo je znanja o vplivu nepremičnin na ljudi in o tem, kako lahko trajnostni dizajn izboljša uspešnost podjetja in zdravje zaposlenih.«
Katere so glavne prednosti »zelenega« poslovnega prostora?
Eden poglavitnih vidikov je seveda zdravje in dobro počutje zaposlenih. Ljudje, ki delajo v zelenih poslovnih zgradbah, so manj bolni, bolj produktivni in motivirani za delo, kar vpliva tudi na njihovo raven zadovoljstva. Poleg tega ima podjetje zaradi boljše tehnološke usposobljenosti prostorov manjši ogljični odtis.
CORWIN si zelo prizadeva oživljati zapuščene predele mest in naselij. Nam o tem lahko poveste kaj več?
Revitalizacija degradiranih območji je eden od ključnih dejavnikov našega razvojnega poslanstva. Smo močni zagovorniki, da mesta postanejo bolj zelena in strnjena, za preprečitev nepotrebnega širjenja mest, ki povzroča številne negativne okoljske in gospodarske posledice (od širjenja na okoliška ruralna naselja do večje odvisnosti od individualnega prevoza in vse večjih težav s prometnimi zastoji, ki na dolgi rok lahko povzročajo dodatne izzive za ljudi). V Bratislavi smo obnovili že več zanemarjenih industrijskih območij, ki kot uspešne soseske prispevajo k razvoju lokalnih skupnosti. V Ljubljani opažamo veliko zanemarjenih površin, prekritih z betonom, ki ustvarjajo t. i. toplotne otoke, zlasti v okolici glavne železniške in avtobusne postaje. Ta območja imajo velik potencial, da bi Ljubljana postala resnično kompaktno in dobro povezano mesto.
Se v bližnji prihodnosti obetajo kakšni zanimivi projekti?
Trenutno zaključujemo naš prvi stanovanjski projekt Kvartet. Kmalu bomo začeli prodajo zadnjih razpoložljivih stanovanj v zgornjih nadstropjih skupno štirih stolpnic. Imenovala se bodo Kvartet Skyline Edition, ki jih bodo zaznamovali visoki stropi, prostorne terase in izjemni razgledi na mesto in Alpe. Smo na dobri poti, da jeseni začnemo z gradnjo projekta Vilharia, ki bo spadal v peščico stavb na svetu s certifikatom LEED Platinum.
V začetku letošnjega leta smo kupili tudi zemljišča na Linhartovi in na Masarykovi ulici. Projekt na Linhartovi je trenutno v fazi načrtovanja. Sodelujoči partnerji pri projektu so Gehl Architects, eden vodilnih urbanističnih in projektantskih birojev na svetu, ter uveljavljen in priznan avstrijski biro AllesWirdGut, s katerim smo že sodelovali v Bratislavi. Projekt na Masarykovi je v najzgodnejši fazi, vendar že zdaj lahko rečem, da bo zgradba postala pomemben mejnik in simbolična vstopna točka središča Ljubljane.
Intervju: Anja Slekovec
CORWIN je poslovni partner trajnostnega projekta #FitForSustainability. Več o projektu si lahko preberete tukaj.