Mag. Darja Figelj je direktorica podjetja Interzero – trajnostne rešitve za svet brez odpadkov d.o.o.. Interzero se v sedmih državah članicah EU osredotoča na razvoj trajnostnih rešitev, ki jih zagotavlja preko 20.000 strankam. V letu 2021 je imelo podjetje na teh trgih preko 1 milijardo prometa, saj so njihove rešitve inovativne in nepogrešljive, če želimo […]
Mag. Darja Figelj je direktorica podjetja Interzero – trajnostne rešitve za svet brez odpadkov d.o.o.. Interzero se v sedmih državah članicah EU osredotoča na razvoj trajnostnih rešitev, ki jih zagotavlja preko 20.000 strankam. V letu 2021 je imelo podjetje na teh trgih preko 1 milijardo prometa, saj so njihove rešitve inovativne in nepogrešljive, če želimo ohraniti okolje, v katerem bivamo. Mag. Figelj je magistra s področja ekonomije in poslovnih ved ter danes znotraj Interzero deluje v treh državah, pred tem pa je bila zaposlena v številnih mednarodnih korporacijah, med drugim v MOL-u in Mercatorju. Dodatno se je izobraževala na Univerzi Cambridge in sicer na področju Trajnostno vodenje. Ima certifikat Združenja nadzornikov Slovenije za delo članice nadzornih svetov in upravnih odborov. Z njo smo se pogovarjali na začetku leta 2023, ki v Evropski uniji velja za prelomno leto na področju upravljanja z odpadki.
V zadnjih dveh letih se je na področju zakonodaje in ozaveščenosti ljudi pri ravnanju z odpadki in ponovni uporabi odpadnih surovin že kar nekaj spremenilo. In nedvomno je tema krožnega gospodarstva in zapiranja proizvodnih zank tudi ključ naše prihodnosti.
Interzero d.o.o. v Sloveniji, kot del mednarodnega koncerna ALBA Group, predstavlja eno izmed ključnih točk v krožnem gospodarstvu ne samo v Sloveniji ampak tudi drugod v Evropi.
1. Z dolgoletnimi izkušnjami na področju ponovne uporabe odpadnih surovin nas zanima kako vidite trenutno situacijo v Sloveniji?
Z obžalovanjem ocenjujem, da je Slovenija na tem področju na samem začetku. Podjetjem se v Sloveniji finančno bolj splača odpadno surovino zavreči kot jo predelati v nov izdelek ali ponovno uporabiti. Interzero deluje na sedmih trgih in rečem lahko, da je Slovenija glede tega res izjema. Večina držav se namreč že zaveda, da je vsak odpadek lahko surovina oziroma rečeno drugače: vsak odpadek lahko zaživi v novo surovino. Interzero za več kot 20.000 strank razvija inovacije in skrbi, da nič ne gre v nič. Vsako odpadno surovino znamo za svoje stranke predelati v nekaj novega. Tako ohranjamo naravne vire in posledično naše okolje.
2. Kakšen napredek ste opazili pri ozaveščenosti podjetij z novimi zakoni o dobavnih verigah?
Tako podjetja kot posamezniki v teoriji prav dobro vemo, kako se moramo obnašati, če želimo za prihodnje generacije ohraniti naše okolje. Vendar se tako podjetja kot posamezniki v praksi drugače obnašamo. Vsi gremo z letalom v Rim, kajne? Zlahka bi šli z vlakom. Podobno velja za podjetja. Podjetja vedo, da morajo ponovno uporabljati recimo plastiko, papir, steklo pri svoji proizvodnji – a je v praksi ceneje in lažje kupiti novo surovino. Žal se tako ozaveščenost večkrat preliva v t.i. greenwashing. Tako pri posameznikih kot pri podjetjih. Žal.
3. Ste v zadnjem letu opazili spremembe na področju recikliranja embalaže in ponovne uporabe odpadkov v Sloveniji?
Slovenija poskuša uvesti t.i. deposit sistem za plastenke, kar absolutno pozdravljamo. Gre za Interzero inovacijo, ki jo je Interzero za Nemčijo razvil pred desetletji in se še danes dobro obnese. A do večjih sprememb odnosa do odpadne embalaže ne bo prišlo, dokler Slovenija ne bo uvedla nadzornega organa nad odpadki. Naj poenostavim. Slovenija mora uvesti sledenje vsakemu odpadku, zato da ga lahko ponovno uporabi in da ta odpadek ne konča na nelegalnih smetiščih ali še huje nekje na jugu Evrope v jamah ali morju. Vsak odpadek mora imeti sledljivost in vsi skupaj moramo strmeti k temu, da ga čim večkrat ponovno uporabimo.
4. Kot podjetje, ki prevzema aktivno vlogo pri organiziranju zapiranja odpadkovnih zank, kar je tudi ključno gospodarsko vprašanje zelenega prehoda, nas zanima kaj to za vas pomeni v praksi?
Pravičen zeleni prehod je velik izziv za vsa podjetja. Prestrukturiranje proizvodnih procesov namreč ogromno stane in zelena transformacija je za večino podjetij res prevelik zalogaj, sploh v trenutni energetski krizi. Upam, da se bodo podjetja posluževala sredstev pri Načrtu za okrevanje in odpornost, ki predvideva znatna sredstva na tem področju.
5. Za tiste, ki še niso slišali za platformo Interzero Academy, kaj je to?
Interzero izobražuje podjetja glede zakonodajnih obveznosti, predvsem pa glede evropskih smernic. Namreč podjetja potrebujejo čas, da uvedejo spremembe, ki jih bo čez nekaj let zahtevala Evropska komisija. Nič ne gre čez noč. Obenem Interzero akademija prinaša druga znanja za vse, ki se v podjetjih ukvarjajo s trajnostnim vodenjem. Posebnost akademije je, da jo po zakupu lahko uporabnik uporablja kjerkoli in kadarkoli, saj ni časovno omejena. Prav tako lahko predavanja pogleda večkrat, kar je sploh pomembno pri kompleksnih zakonodajnih smernicah. Po ogledu predavanja, uporabnik prejme tudi certifikat o pridobljenem znanju.
6. Za konec pa še: Kaj bi svetovali podjetju, ki stremi k večji stopnji recikliranja v lastnem podjetju?
Skoraj vsako podjetje lahko prilagodi svojo proizvodnjo na način, da večkrat uporabi isto surovino in/ali optimizira svoje procese delovanja v dobro okolja. V Interzero sodelujemo z največjimi evropskimi trgovci, z malimi pisarnami, s proizvodnimi podjetji ali z malimi festivali. Vsakemu lahko pomagamo, saj lahko prav vsak za okolje stori več – to je naša skupna dolžnost in poslanstvo, ki ga živi Interzero.
